Page 142 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 142
an Hozjan, Darja Jenko in Divna Nabernik
ljavo v vzgojno-izobraževalni proces vključenih več kot pet ur, med šolanjem
na daljavo pa je njihova vključenost upadla na od štiri do pet ur.
V nadaljevanju smo preverjali hipotezo (H2.2) o razlikah v vključenosti star-
šev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok glede na izobrazbo staršev.
Glede sprememb ur vključenosti staršev pred in med šolanjem na daljavo
smo lahko v treh primerih zaznali statistično pomembno razliko, in sicer pri
starših z visokošolsko izobrazbo (χ2 = 25,89; g = 12; 2P = 0,011), univerzitetno
izobrazbo (χ2 = 34,92; g = 18; 2P =0,010) in doktoratom (χ2 = 5,00; g = 1; 2P =
0,025). Vendar je pri slednjih potrebno izpostaviti, da je bilo majhno število
odgovorov. Na podlagi tega lahko hipotezo (H2.2) delno potrdimo. Če izvza-
memo starša z magisterijem, lahko vidimo, da se s šolanjem na daljavo po-
veča čas vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces staršev, ki imajo dokon-
čano vsaj visokošolsko izobrazbo. Rezultati naše raziskave odražajo podob-
nosti z ugotovitvami Jane Kalin idr. (2008). V njihovi raziskavi je bila največja
obremenjenost s pomočjo svojim otrokom zaznana pri starših s srednješol-
sko izobrazbo. Omenjena skupina staršev je v naši raziskavi v času pred šo-
lanjem na daljavo izrazila eno najnižjih zaupanj v samostojnost svojih otrok.
Pri starših z višjo stopnjo izobrazbe pa se je zgodilo obratno: če so v razis-
kavi Jane Kalin idr. (2008) le-ti izražali nižjo stopnjo obremenjenosti, pa so v
naši raziskavi izražali višjo stopnjo zaupanja v samostojnost svojih otrok. V
obdobju šolanja na daljavo pa sta se v naši raziskavi pokazala upad zaupanja
v samostojnost otrok in potreba po večjem časovnem vključevanju staršev v
vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok.
Zaposlitveni status staršev (H2.3)
Glede primerjave odgovorov staršev o njihovi vključenosti v vzgojno-izobra-
ževalni proces pred in med šolanjem na daljavo glede na zaposlitveni status
staršev lahko ugotovimo, da se pri dveh skupinah (redno zaposleni in samo-
zaposleni starši) razpolovi število odgovorov, kjer starši navajajo, da otroci ne
potrebujejo njihove vključenosti. Pri skupini brezposelnih staršev pa s preho-
dom na šolanje na daljavo umanjkajo odgovori o samostojnosti otrok. Prav
tako se s prehodom na šolanje na daljavo pri vseh skupinah izrazito zmanjša
število odgovorov, ki se navezujejo na vključenost staršev do ene ure, in po-
veča število ostalih odgovorov, npr. pri redno zaposlenih starših se izrazito
poveča število odgovorov, ki govorijo o od ene do dveh urah vključenosti,
pri samozaposlenih pa se pojavijo nove skupine odgovorov (od dve do treh
ur in od štiri do pet ur).
Ob preverjanju hipoteze (H2.3) glede razlik o vključenosti staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok v času pred in med šolanjem na daljavo
142
ljavo v vzgojno-izobraževalni proces vključenih več kot pet ur, med šolanjem
na daljavo pa je njihova vključenost upadla na od štiri do pet ur.
V nadaljevanju smo preverjali hipotezo (H2.2) o razlikah v vključenosti star-
šev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok glede na izobrazbo staršev.
Glede sprememb ur vključenosti staršev pred in med šolanjem na daljavo
smo lahko v treh primerih zaznali statistično pomembno razliko, in sicer pri
starših z visokošolsko izobrazbo (χ2 = 25,89; g = 12; 2P = 0,011), univerzitetno
izobrazbo (χ2 = 34,92; g = 18; 2P =0,010) in doktoratom (χ2 = 5,00; g = 1; 2P =
0,025). Vendar je pri slednjih potrebno izpostaviti, da je bilo majhno število
odgovorov. Na podlagi tega lahko hipotezo (H2.2) delno potrdimo. Če izvza-
memo starša z magisterijem, lahko vidimo, da se s šolanjem na daljavo po-
veča čas vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces staršev, ki imajo dokon-
čano vsaj visokošolsko izobrazbo. Rezultati naše raziskave odražajo podob-
nosti z ugotovitvami Jane Kalin idr. (2008). V njihovi raziskavi je bila največja
obremenjenost s pomočjo svojim otrokom zaznana pri starših s srednješol-
sko izobrazbo. Omenjena skupina staršev je v naši raziskavi v času pred šo-
lanjem na daljavo izrazila eno najnižjih zaupanj v samostojnost svojih otrok.
Pri starših z višjo stopnjo izobrazbe pa se je zgodilo obratno: če so v razis-
kavi Jane Kalin idr. (2008) le-ti izražali nižjo stopnjo obremenjenosti, pa so v
naši raziskavi izražali višjo stopnjo zaupanja v samostojnost svojih otrok. V
obdobju šolanja na daljavo pa sta se v naši raziskavi pokazala upad zaupanja
v samostojnost otrok in potreba po večjem časovnem vključevanju staršev v
vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok.
Zaposlitveni status staršev (H2.3)
Glede primerjave odgovorov staršev o njihovi vključenosti v vzgojno-izobra-
ževalni proces pred in med šolanjem na daljavo glede na zaposlitveni status
staršev lahko ugotovimo, da se pri dveh skupinah (redno zaposleni in samo-
zaposleni starši) razpolovi število odgovorov, kjer starši navajajo, da otroci ne
potrebujejo njihove vključenosti. Pri skupini brezposelnih staršev pa s preho-
dom na šolanje na daljavo umanjkajo odgovori o samostojnosti otrok. Prav
tako se s prehodom na šolanje na daljavo pri vseh skupinah izrazito zmanjša
število odgovorov, ki se navezujejo na vključenost staršev do ene ure, in po-
veča število ostalih odgovorov, npr. pri redno zaposlenih starših se izrazito
poveča število odgovorov, ki govorijo o od ene do dveh urah vključenosti,
pri samozaposlenih pa se pojavijo nove skupine odgovorov (od dve do treh
ur in od štiri do pet ur).
Ob preverjanju hipoteze (H2.3) glede razlik o vključenosti staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok v času pred in med šolanjem na daljavo
142
