Page 143 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 143
Časovna vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni proces
glede na zaposlitveni status staršev lahko ugotovimo, da se statistično po-
membne razlike pojavljajo le pri redno zaposlenih starših (χ2 = 77,18; g =
24; 2P = 0,000); tako lahko hipotezo (H2.3) delno potrdimo. Slednje pomeni,
da so starši, ki so bili redno zaposleni, v času šolanja na daljavo časovno bolj
vključeni v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok kot ostali starši. Slednje
pa sovpada z ugotovitvami Kaje Hacin Beyazoglu idr. (2020) o tem, da se za-
posleni starši počutijo preobremenjeni z nudenjem pomoči svojim otrokom.
Število šoloobveznih otrok v družini (H2.4)
Če se ob koncu osredotočimo še na odgovore staršev o njihovi vključenosti v
vzgojno-izobraževalni proces njihovih šoloobveznih otrok pred in med šola-
njem na daljavo glede na število otrok v družini, lahko ugotovimo, da prihaja
pri starših z enim in pri starših z dvema otrokoma do podobnih sprememb.
V obeh primerih je z uvajanjem šolanja na daljavo prišlo do zmanjšanja šte-
vila staršev, ki so menili, da so otroci samostojni in ne potrebujejo njihove
vključenosti. Prav tako se v obeh skupinah zmanjša število odgovorov o ča-
sovni vključenosti do ene ure, povečuje pa se število odgovorov v ostalih ka-
tegorijah. Oboje je predvsem izrazito pri starših z dvema otrokoma. V tem
primeru je število odgovorov o samostojnosti otrok padlo z 28,6 na 20,4 .
Število staršev, ki so bili pred šolanjem na daljavo v vzgojno-izobraževalni
proces svojih otrok vključeni do ene ure, pa se je razpolovilo. V tej skupini
se je podvojilo število staršev, ki so bili med šolanjem na daljavo vključeni
od ene do dve uri, in povečalo število tistih, ki so bili vključeni od dve do tri
ure. Zanimivo je, da se je pri starših z enim otrokom s šolanjem na daljavo
pojavila nova skupina odgovorov. V obdobju šolanja na daljavo se namreč
pojavi odgovor od štiri do pet ur. Pri skupini staršev s tremi otroki pa so bile
spremembe najmanjše: tukaj je moč zaznati upad staršev, ki so bili pred šola-
njem na daljavo vključeni do ene ure, in pojav novega odgovora s šolanjem
na daljavo, tj. vključenost od štiri do pet ur.
Ob preverjanju hipoteze (H2.4) o razlikah v vključenosti staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok med in v času šolanja na daljavo glede
na število šoloobveznih otrok smo ugotovili, da se je statistično pomembna
razlika v odgovorih staršev o vključenosti pred in med šolanjem na daljavo
pojavila le pri starših z dvema otrokoma (χ2 = 61,10; g = 24; 2P = 0,000). Hipo-
tezo (H2.4) lahko delno potrdimo. Slednje pomeni, da so bili starši z dvema
otrokoma časovno obsežneje vključeni v vzgojno-izobraževalni proces svo-
jih otrok kot pred šolanjem na daljavo. Če primerjamo spoznanja naše razis-
kave z ugotovitvami raziskave Jane Kalin idr. (2008), lahko vidimo podobno-
sti tako pri enostarševskih kot pri dvostarševskih družinah. Če so v obdobju
143
glede na zaposlitveni status staršev lahko ugotovimo, da se statistično po-
membne razlike pojavljajo le pri redno zaposlenih starših (χ2 = 77,18; g =
24; 2P = 0,000); tako lahko hipotezo (H2.3) delno potrdimo. Slednje pomeni,
da so starši, ki so bili redno zaposleni, v času šolanja na daljavo časovno bolj
vključeni v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok kot ostali starši. Slednje
pa sovpada z ugotovitvami Kaje Hacin Beyazoglu idr. (2020) o tem, da se za-
posleni starši počutijo preobremenjeni z nudenjem pomoči svojim otrokom.
Število šoloobveznih otrok v družini (H2.4)
Če se ob koncu osredotočimo še na odgovore staršev o njihovi vključenosti v
vzgojno-izobraževalni proces njihovih šoloobveznih otrok pred in med šola-
njem na daljavo glede na število otrok v družini, lahko ugotovimo, da prihaja
pri starših z enim in pri starših z dvema otrokoma do podobnih sprememb.
V obeh primerih je z uvajanjem šolanja na daljavo prišlo do zmanjšanja šte-
vila staršev, ki so menili, da so otroci samostojni in ne potrebujejo njihove
vključenosti. Prav tako se v obeh skupinah zmanjša število odgovorov o ča-
sovni vključenosti do ene ure, povečuje pa se število odgovorov v ostalih ka-
tegorijah. Oboje je predvsem izrazito pri starših z dvema otrokoma. V tem
primeru je število odgovorov o samostojnosti otrok padlo z 28,6 na 20,4 .
Število staršev, ki so bili pred šolanjem na daljavo v vzgojno-izobraževalni
proces svojih otrok vključeni do ene ure, pa se je razpolovilo. V tej skupini
se je podvojilo število staršev, ki so bili med šolanjem na daljavo vključeni
od ene do dve uri, in povečalo število tistih, ki so bili vključeni od dve do tri
ure. Zanimivo je, da se je pri starših z enim otrokom s šolanjem na daljavo
pojavila nova skupina odgovorov. V obdobju šolanja na daljavo se namreč
pojavi odgovor od štiri do pet ur. Pri skupini staršev s tremi otroki pa so bile
spremembe najmanjše: tukaj je moč zaznati upad staršev, ki so bili pred šola-
njem na daljavo vključeni do ene ure, in pojav novega odgovora s šolanjem
na daljavo, tj. vključenost od štiri do pet ur.
Ob preverjanju hipoteze (H2.4) o razlikah v vključenosti staršev v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok med in v času šolanja na daljavo glede
na število šoloobveznih otrok smo ugotovili, da se je statistično pomembna
razlika v odgovorih staršev o vključenosti pred in med šolanjem na daljavo
pojavila le pri starših z dvema otrokoma (χ2 = 61,10; g = 24; 2P = 0,000). Hipo-
tezo (H2.4) lahko delno potrdimo. Slednje pomeni, da so bili starši z dvema
otrokoma časovno obsežneje vključeni v vzgojno-izobraževalni proces svo-
jih otrok kot pred šolanjem na daljavo. Če primerjamo spoznanja naše razis-
kave z ugotovitvami raziskave Jane Kalin idr. (2008), lahko vidimo podobno-
sti tako pri enostarševskih kot pri dvostarševskih družinah. Če so v obdobju
143
