Page 141 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Časovna vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni proces
Preglednica 3 Rezultati χ2-preizkusa hipoteze razmerja verjetnosti glede mnenja staršev o
časovni vključenost v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok pred in
med šolanjem na daljavo
Spremenljivka Postavka χ2 g 2P
Spol staršev Moški , ,
Ženski , ,
Stopnja izobrazbe staršev Srednješolska , ,
Višja strokovna , ,
Visokošolska , ,
Univerzitetna , ,
Magisterij , ,
Doktorat , ,
Zaposlitveni status staršev Redno zaposlen , ,
Samozaposlen , ,
Brezposeln , ,
Število šolobveznih otrok v družini otrok , ,
otroka , ,
otroci , ,
Skupno , ,
primeru pridemo do ugotovitve, da so bile ženske časovno bolj vključene v
vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok med šolanjem na daljavo, vendar
razlika med moškimi in ženskami ni bila tako velika kot v primeru staršev iz
Velike Britanije.
Stopnja izobrazbe staršev (H2.2)
Tudi pri primerjavi mnenj staršev o njihovi časovni vključenosti v vzgojno-
izobraževalni proces glede na različno stopnjo izobrazbe staršev se pojavljajo
enaka spoznanja, kot smo jih lahko zasledili že pri spolu staršev. Tudi tukaj se
praktično pri vseh skupinah (razen pri starših z magisterijem) s prehodom na
šolanje na daljavo zmanjša število staršev, ki menijo, da njihovi otroci ne po-
trebujejo njihove vključenosti. Slednje je sploh izrazito pri starših s srednjo,
z višjo, univerzitetno izobrazbo in doktoratom. Prav tako je s prehodom na
šolanje na daljavo moč zaznati izrazit upad odgovorov o vključenosti star-
šev v vzgojno-izobraževalni proces otrok do ene ure, še posebej pri starših z
univerzitetno izobrazbo. 52,8 staršev z univerzitetno izobrazbo je menilo,
da so bili pred šolanjem na daljavo v vzgojno-izobraževalni proces vključeni
do ene ure, med šolanjem na daljavo pa je bilo takšnih 8,3 . Kot zanimivost
izpostavljamo, da je bilo 16,7 staršev z magisterijem pred šolanjem na da-
141
Preglednica 3 Rezultati χ2-preizkusa hipoteze razmerja verjetnosti glede mnenja staršev o
časovni vključenost v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok pred in
med šolanjem na daljavo
Spremenljivka Postavka χ2 g 2P
Spol staršev Moški , ,
Ženski , ,
Stopnja izobrazbe staršev Srednješolska , ,
Višja strokovna , ,
Visokošolska , ,
Univerzitetna , ,
Magisterij , ,
Doktorat , ,
Zaposlitveni status staršev Redno zaposlen , ,
Samozaposlen , ,
Brezposeln , ,
Število šolobveznih otrok v družini otrok , ,
otroka , ,
otroci , ,
Skupno , ,
primeru pridemo do ugotovitve, da so bile ženske časovno bolj vključene v
vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok med šolanjem na daljavo, vendar
razlika med moškimi in ženskami ni bila tako velika kot v primeru staršev iz
Velike Britanije.
Stopnja izobrazbe staršev (H2.2)
Tudi pri primerjavi mnenj staršev o njihovi časovni vključenosti v vzgojno-
izobraževalni proces glede na različno stopnjo izobrazbe staršev se pojavljajo
enaka spoznanja, kot smo jih lahko zasledili že pri spolu staršev. Tudi tukaj se
praktično pri vseh skupinah (razen pri starših z magisterijem) s prehodom na
šolanje na daljavo zmanjša število staršev, ki menijo, da njihovi otroci ne po-
trebujejo njihove vključenosti. Slednje je sploh izrazito pri starših s srednjo,
z višjo, univerzitetno izobrazbo in doktoratom. Prav tako je s prehodom na
šolanje na daljavo moč zaznati izrazit upad odgovorov o vključenosti star-
šev v vzgojno-izobraževalni proces otrok do ene ure, še posebej pri starših z
univerzitetno izobrazbo. 52,8 staršev z univerzitetno izobrazbo je menilo,
da so bili pred šolanjem na daljavo v vzgojno-izobraževalni proces vključeni
do ene ure, med šolanjem na daljavo pa je bilo takšnih 8,3 . Kot zanimivost
izpostavljamo, da je bilo 16,7 staršev z magisterijem pred šolanjem na da-
141
