Page 140 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
an Hozjan, Darja Jenko in Divna Nabernik
otrok pred in med šolanjem na daljavo. Hipotezo smo preverjali s pomočjo
χ2-preizkusa hipoteze razmerja verjetnosti. Iz preglednice 2 je razvidno, da
izid χ2-preizkusa hipoteze razmerja verjetnosti (χ2 = 88,23; g = 24; 2P = 0,000)
pokaže, da med časom, ki so ga starši pred in med šolanjem na daljavo pora-
bili za vključenost v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok, obstajajo sta-
tistično pomembne razlike in lahko hipotezo (H1) potrdimo. Rezultati kažejo,
da so starši za vključenost v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok v ob-
dobju šolanja na daljavo porabili več časa kot pred tem. Do enake ugotovitve
so prišli tudi v Zvezi aktivov svetov staršev. Kljub temu da so raziskovali po-
moč staršev njihovim šoloobveznim otrokom v kratkem časovnem obdobju
(po prvem in petem tednu šolanja na daljavo), se je tudi v tem primeru pove-
čalo število ur pomoči (Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020a; 2020b).
Na podlagi druge hipoteze (H2) lahko pričakujemo, da se pojavljajo razlike
v času, ki so ga starši porabili za vključenost v vzgojno-izobraževalni proces
svojih šoloobveznih otrok pred in med šolanjem na daljavo znotraj posamez-
nih vrednosti neodvisnih spremenljivk (preglednica 3):
H2.1 spol staršev,
H2.2 stopnja izobrazbe staršev,
H2.3 zaposlitveni status staršev in
H2.4 število šoloobveznih otrok v družini.
Spol staršev (H2.1)
Analiza starševske vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok
pred in med šolanjem na daljavo glede na spol staršev nas vodi do ugotovi-
tve, da se je tako pri moških kot ženskah s prehodom na šolanje na daljavo
zmanjšalo število staršev, ki so menili, da je njihov otrok popolnoma samo-
stojen. V skladu s tem se je pri obeh skupinah povečalo število staršev, ki
so bili v obdobju covida-19 več kot dve uri vključeni v vzgojno-izobraževalni
proces svojih otrok. Ob preverjanju hipoteze o razlikah v času glede na vre-
dnosti spremenljivke spol staršev ugotavljamo, da so razlike v časovni vklju-
čenost staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok statistično po-
membne pri obeh skupinah, tj. moških (χ2 = 17,86; g = 8; 2P = 0,022) in žen-
skah (χ2 = 73,74; g = 24; 2P = 0,000), in hipotezo (H2.1) v celoti sprejmemo.
Moški in ženske so bili v obdobju šolanja na daljavo bolj časovno vključeni
v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok kot v obdobju pred šolanjem na
daljavo. Kljub temu da v naši raziskavi nismo preverjali statistično pomemb-
nih razlik med moškimi in ženskami, kot je bilo to prikazano v raziskavi Aase
Villadsen, Gabrielle Conti in Emle Fitzsimons (2020), pa lahko tudi v našem
140
otrok pred in med šolanjem na daljavo. Hipotezo smo preverjali s pomočjo
χ2-preizkusa hipoteze razmerja verjetnosti. Iz preglednice 2 je razvidno, da
izid χ2-preizkusa hipoteze razmerja verjetnosti (χ2 = 88,23; g = 24; 2P = 0,000)
pokaže, da med časom, ki so ga starši pred in med šolanjem na daljavo pora-
bili za vključenost v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok, obstajajo sta-
tistično pomembne razlike in lahko hipotezo (H1) potrdimo. Rezultati kažejo,
da so starši za vključenost v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok v ob-
dobju šolanja na daljavo porabili več časa kot pred tem. Do enake ugotovitve
so prišli tudi v Zvezi aktivov svetov staršev. Kljub temu da so raziskovali po-
moč staršev njihovim šoloobveznim otrokom v kratkem časovnem obdobju
(po prvem in petem tednu šolanja na daljavo), se je tudi v tem primeru pove-
čalo število ur pomoči (Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020a; 2020b).
Na podlagi druge hipoteze (H2) lahko pričakujemo, da se pojavljajo razlike
v času, ki so ga starši porabili za vključenost v vzgojno-izobraževalni proces
svojih šoloobveznih otrok pred in med šolanjem na daljavo znotraj posamez-
nih vrednosti neodvisnih spremenljivk (preglednica 3):
H2.1 spol staršev,
H2.2 stopnja izobrazbe staršev,
H2.3 zaposlitveni status staršev in
H2.4 število šoloobveznih otrok v družini.
Spol staršev (H2.1)
Analiza starševske vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok
pred in med šolanjem na daljavo glede na spol staršev nas vodi do ugotovi-
tve, da se je tako pri moških kot ženskah s prehodom na šolanje na daljavo
zmanjšalo število staršev, ki so menili, da je njihov otrok popolnoma samo-
stojen. V skladu s tem se je pri obeh skupinah povečalo število staršev, ki
so bili v obdobju covida-19 več kot dve uri vključeni v vzgojno-izobraževalni
proces svojih otrok. Ob preverjanju hipoteze o razlikah v času glede na vre-
dnosti spremenljivke spol staršev ugotavljamo, da so razlike v časovni vklju-
čenost staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok statistično po-
membne pri obeh skupinah, tj. moških (χ2 = 17,86; g = 8; 2P = 0,022) in žen-
skah (χ2 = 73,74; g = 24; 2P = 0,000), in hipotezo (H2.1) v celoti sprejmemo.
Moški in ženske so bili v obdobju šolanja na daljavo bolj časovno vključeni
v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok kot v obdobju pred šolanjem na
daljavo. Kljub temu da v naši raziskavi nismo preverjali statistično pomemb-
nih razlik med moškimi in ženskami, kot je bilo to prikazano v raziskavi Aase
Villadsen, Gabrielle Conti in Emle Fitzsimons (2020), pa lahko tudi v našem
140
