Page 145 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 145
Časovna vključenost staršev osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni proces
sovno vključeni v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok kot pred tem. Pri
primerjavi med spoloma smo ugotovili, da je bila časovna vključenost večja
pri ženskah, vendar ne s tako visoko razliko kot v primeru Velike Britanije (Vil-
ladsen, Conti in Fitzsimons 2020).
Pri vrednostih spremenljivke izobrazba staršev prej omenjena tuja razis-
kava ni zaznala statistično pomembnih razlik, v naši raziskavi pa smo ugoto-
vili statistično pomembno razliko v časovni vključenosti staršev z vsaj visoko-
šolsko izobrazbo (razen pri starših z magisterijem). Prav tako naša raziskava
ugotovi statistično pomembno razliko v časovni vključenosti staršev, ki so
redno zaposleni ali samostojni podjetniki. Do enake ugotovitve je prišla tudi
raziskava Kaje Hacin Beyazoglu idr. (2020), in sicer da se zaposleni starši po-
čutijo preobremenjeni z nudenjem pomoči svojim otrokom. Če so Jana Kalin
idr. (2008) ugotovili, da so bili pred šolanjem na daljavo najbolj obremenjeni
starši z dvema otrokoma, pa je naša raziskava pokazala, da se je le pri tej sku-
pini staršev med in v času šolanja na daljavo pokazala statistična pomembna
razlika. Slednje pomeni, da je šolanje osnovnošolskih otrok na daljavo vpli-
valo na časovno vključenost staršev, saj so bili ti bolj vključeni kot v obdobju
pred šolanjem na daljavo.
Glede na omejenost naše raziskave zgolj na časovno vključenost staršev
osnovnošolskih otrok v vzgojno-izobraževalni proces na izbrani osnovni šoli
bi jo bilo smiselno nadgraditi s podrobnejšo vsebinsko analizo. Predvsem bi
bilo smotrno analizirati vprašanji: kakšna je bila vloga staršev v času šolanja
na daljavo v vzgojno-izobraževalnem procesu njihovih otrok in s katerimi na-
logami so se pretežno ukvarjali pri tem. Slednje bi bilo lahko izbrani osnovni
šoli pomembno izhodišče pri morebitnem nadaljnjem načrtovanju in izva-
janju šolanja na daljavo, predvsem z vidika kakovostnega sodelovanja med
šolo in starši v tem obdobju.
Literatura
Brom, C., J. Lukavský, D. Greger, T. Hannemann, J. Straková in R. Švaríček. 2020.
»Mandatory Home Education during the COVID-19 Lockdown in the Czech
Republic: A Rapid Survey of 1st-9th Graders’ Parents.« Frontiers in Education
5 (103). https://doi.org/10.3389/feduc.2020.00103.
Curtis, H. 2013. »A Mixed Methods Study Investigating Parental Involvement
and Student Success in High School Online Education.« Doktorska diser-
tacija, Northwest Nazarene University.
Grewenig, E., P. Lergetporer, K. Werner, L. Woessmann in L. Zierow. 2020. COVID-
19 and Educational Inequality: How School Closures Affect Low- and High-
Achieving Students. München: CESifo.
Hacin Beyazoglu, K., T. Bertogna, L. Hostnik, T. Jakopič, T. Škoda, M. Zakelšek in
145
sovno vključeni v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok kot pred tem. Pri
primerjavi med spoloma smo ugotovili, da je bila časovna vključenost večja
pri ženskah, vendar ne s tako visoko razliko kot v primeru Velike Britanije (Vil-
ladsen, Conti in Fitzsimons 2020).
Pri vrednostih spremenljivke izobrazba staršev prej omenjena tuja razis-
kava ni zaznala statistično pomembnih razlik, v naši raziskavi pa smo ugoto-
vili statistično pomembno razliko v časovni vključenosti staršev z vsaj visoko-
šolsko izobrazbo (razen pri starših z magisterijem). Prav tako naša raziskava
ugotovi statistično pomembno razliko v časovni vključenosti staršev, ki so
redno zaposleni ali samostojni podjetniki. Do enake ugotovitve je prišla tudi
raziskava Kaje Hacin Beyazoglu idr. (2020), in sicer da se zaposleni starši po-
čutijo preobremenjeni z nudenjem pomoči svojim otrokom. Če so Jana Kalin
idr. (2008) ugotovili, da so bili pred šolanjem na daljavo najbolj obremenjeni
starši z dvema otrokoma, pa je naša raziskava pokazala, da se je le pri tej sku-
pini staršev med in v času šolanja na daljavo pokazala statistična pomembna
razlika. Slednje pomeni, da je šolanje osnovnošolskih otrok na daljavo vpli-
valo na časovno vključenost staršev, saj so bili ti bolj vključeni kot v obdobju
pred šolanjem na daljavo.
Glede na omejenost naše raziskave zgolj na časovno vključenost staršev
osnovnošolskih otrok v vzgojno-izobraževalni proces na izbrani osnovni šoli
bi jo bilo smiselno nadgraditi s podrobnejšo vsebinsko analizo. Predvsem bi
bilo smotrno analizirati vprašanji: kakšna je bila vloga staršev v času šolanja
na daljavo v vzgojno-izobraževalnem procesu njihovih otrok in s katerimi na-
logami so se pretežno ukvarjali pri tem. Slednje bi bilo lahko izbrani osnovni
šoli pomembno izhodišče pri morebitnem nadaljnjem načrtovanju in izva-
janju šolanja na daljavo, predvsem z vidika kakovostnega sodelovanja med
šolo in starši v tem obdobju.
Literatura
Brom, C., J. Lukavský, D. Greger, T. Hannemann, J. Straková in R. Švaríček. 2020.
»Mandatory Home Education during the COVID-19 Lockdown in the Czech
Republic: A Rapid Survey of 1st-9th Graders’ Parents.« Frontiers in Education
5 (103). https://doi.org/10.3389/feduc.2020.00103.
Curtis, H. 2013. »A Mixed Methods Study Investigating Parental Involvement
and Student Success in High School Online Education.« Doktorska diser-
tacija, Northwest Nazarene University.
Grewenig, E., P. Lergetporer, K. Werner, L. Woessmann in L. Zierow. 2020. COVID-
19 and Educational Inequality: How School Closures Affect Low- and High-
Achieving Students. München: CESifo.
Hacin Beyazoglu, K., T. Bertogna, L. Hostnik, T. Jakopič, T. Škoda, M. Zakelšek in
145
