Page 144 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 144
an Hozjan, Darja Jenko in Divna Nabernik
pred šolanjem na daljavo v samostojnost otrok najbolj zaupali starši z enim
otrokom, se je v raziskavi Jane Kalin idr. (2008) v omenjeni skupini pojavila
najnižja stopnja obremenjenosti z nudenjem pomoči otrokom. Pri družinah
z dvema otrokoma pa je bilo obratno: v raziskavi Jane Kalin idr. (2008) so bili
ti starši najbolj obremenjeni, v naši raziskavi pa so v času pred šolanjem na
daljavo kazali najnižjo raven zaupanja v samostojnost svojih otrok.
Namesto sklepa
V prispevku smo se ukvarjali z vprašanjem o časovni vključenosti staršev
osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok pred
in med šolanjem na daljavo v obdobju covida-19. Pri iskanju odgovora na
vprašanje, ali so bili starši v obdobju šolanja na daljavo časovno bolj vključeni
v obveznosti šolajočega se otroka, smo se uvodoma naslonili na slovensko
raziskavo, ki je že pred pojavom covida-19 obravnavala omenjeno tematiko.
Raziskava Jane Kalin idr. (2008) je ugotovila, da so bili starši že pred obdob-
jem covida-19 aktivno vključeni v šolske obveznosti svojih otrok in so lastno
vključenost v vzgojno-izobraževalni proces svojega šoloobveznega otroka
pogosto percipirali kot zase obremenjujočo.
Ker pa v slovenskem prostoru ni bilo moč zaslediti raziskave, ki bi ana-
lizirala spremembe v percepciji staršev o časovno vključenosti v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok glede na čas pred in med šolanjem na
daljavo, smo želeli zapolniti manjkajočo vrzel. Rezultati naše raziskave so tako
pokazali, da so starši pred šolanjem na daljavo pogosteje menili, da so njihovi
šoloobvezni otroci samostojni in ne potrebujejo njihove pomoči. Med šola-
njem na daljavo se je povečala potreba po večji časovni vključenosti staršev
v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok. Tako se je po mnenju staršev
na eni strani znižala samostojnost otrok, na drugi strani pa se je podaljšal
povprečen čas vključenosti staršev. Glede na izsledke naše raziskave in razis-
kave Zveze aktivov staršev (Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020b) ter
raziskave Aase Villadsen, Gabrielle Conti in Emle Fitzsimons (2020) se je pov-
prečna količina časovne vključenosti staršev gibala med 2,2 in 2,6 ure na dan.
Iz podatkov naše raziskave pa je bilo moč zaznati, da je bila povprečna ko-
ličina časovne vključenosti pred šolanjem na daljavo krepko pod 2,0 ure na
dan.
V nadaljevanju analize smo preverjali statistično pomembnost razlik v pov-
prečni časovni vključenosti staršev glede na posamezne vrednosti neodvi-
snih spremenljivk: spola staršev, izobrazbe staršev, zaposlitvenega statusa
staršev in števila otrok v družini. Rezultati naše raziskave so pokazali, da so
bili tako moški kot tudi ženske med šolanjem na daljavo v povprečju bolj ča-
144
pred šolanjem na daljavo v samostojnost otrok najbolj zaupali starši z enim
otrokom, se je v raziskavi Jane Kalin idr. (2008) v omenjeni skupini pojavila
najnižja stopnja obremenjenosti z nudenjem pomoči otrokom. Pri družinah
z dvema otrokoma pa je bilo obratno: v raziskavi Jane Kalin idr. (2008) so bili
ti starši najbolj obremenjeni, v naši raziskavi pa so v času pred šolanjem na
daljavo kazali najnižjo raven zaupanja v samostojnost svojih otrok.
Namesto sklepa
V prispevku smo se ukvarjali z vprašanjem o časovni vključenosti staršev
osnovnošolskih učencev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok pred
in med šolanjem na daljavo v obdobju covida-19. Pri iskanju odgovora na
vprašanje, ali so bili starši v obdobju šolanja na daljavo časovno bolj vključeni
v obveznosti šolajočega se otroka, smo se uvodoma naslonili na slovensko
raziskavo, ki je že pred pojavom covida-19 obravnavala omenjeno tematiko.
Raziskava Jane Kalin idr. (2008) je ugotovila, da so bili starši že pred obdob-
jem covida-19 aktivno vključeni v šolske obveznosti svojih otrok in so lastno
vključenost v vzgojno-izobraževalni proces svojega šoloobveznega otroka
pogosto percipirali kot zase obremenjujočo.
Ker pa v slovenskem prostoru ni bilo moč zaslediti raziskave, ki bi ana-
lizirala spremembe v percepciji staršev o časovno vključenosti v vzgojno-
izobraževalni proces njihovih otrok glede na čas pred in med šolanjem na
daljavo, smo želeli zapolniti manjkajočo vrzel. Rezultati naše raziskave so tako
pokazali, da so starši pred šolanjem na daljavo pogosteje menili, da so njihovi
šoloobvezni otroci samostojni in ne potrebujejo njihove pomoči. Med šola-
njem na daljavo se je povečala potreba po večji časovni vključenosti staršev
v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok. Tako se je po mnenju staršev
na eni strani znižala samostojnost otrok, na drugi strani pa se je podaljšal
povprečen čas vključenosti staršev. Glede na izsledke naše raziskave in razis-
kave Zveze aktivov staršev (Zveza aktivov svetov staršev Slovenije 2020b) ter
raziskave Aase Villadsen, Gabrielle Conti in Emle Fitzsimons (2020) se je pov-
prečna količina časovne vključenosti staršev gibala med 2,2 in 2,6 ure na dan.
Iz podatkov naše raziskave pa je bilo moč zaznati, da je bila povprečna ko-
ličina časovne vključenosti pred šolanjem na daljavo krepko pod 2,0 ure na
dan.
V nadaljevanju analize smo preverjali statistično pomembnost razlik v pov-
prečni časovni vključenosti staršev glede na posamezne vrednosti neodvi-
snih spremenljivk: spola staršev, izobrazbe staršev, zaposlitvenega statusa
staršev in števila otrok v družini. Rezultati naše raziskave so pokazali, da so
bili tako moški kot tudi ženske med šolanjem na daljavo v povprečju bolj ča-
144
