Page 151 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 151
Spremljanje izvajanja predmeta šport na daljavo s perspektive staršev
uka šport na daljavo. Ugotovila sta, da so se težave učiteljev pojavljale pred-
vsem zaradi izvedbe gibalnih nalog, saj so bili učitelji okoljsko omejeni, hkrati
pa doma niso imeli ustreznih športnih pripomočkov za prikaz in izvedbo gi-
balnih nalog. Ugotavljata tudi, da vsebine, ki so jih učitelji posredovali učen-
cem, niso bile skladne z učnim načrtom. Učitelj pri poučevanju športa na
daljavo ne more posredovati vseh praktičnih vsebin. Pri poučevanju športa
na daljavo nedvomno izstopa varnost, saj učitelj nima dobrega nadzora nad
učenci pri izvajanju gibalnih nalog, poleg tega nima osebnega stika z njimi,
da bi lahko pri izvajanju gibalne naloge nudil varovanje, če je to potrebno, in
takoj popravil morebitne napake ter jim prikazal natančen in pravilen potek
izvajanja nalog. Učenci prihajajo iz vseh socialno-kulturnih okolij, zato se po-
javlja tudi problem pri načelu enakosti. Upoštevati je potrebno, da vsi učenci
doma nimajo enakih fizičnih pogojev, športnih pripomočkov in orodij za iz-
vajanje posameznih gibalnih nalog.
Učitelji, ki poučujejo predmet šport in predhodno niso imeli ali so imeli
zelo omejene izkušnje s poučevanjem tega predmeta na daljavo, so morali
hitro razviti in uvesti nove strategije poučevanja (Vilchez idr. 2021, 544). Pri
načrtovanju aktivnosti za pouk športa na daljavo je zelo pomembno, da se
načrtuje tiste aktivnosti, ki so skladne z učnim načrtom, hkrati pa upošteva,
da vsi učenci nimajo enakih pogojev za izvajanje vseh praktičnih vsebin. Prav
zato je ključno, da učitelj izbere vsebine in gibalne aktivnosti glede na pogoje
dela, znanje in sposobnosti učencev, ki jih poučuje (Bergoč in Markun Puhan
2020). Le tako lahko slednji izkažejo svojo avtonomnost, iznajdljivost, ustvar-
jalnost, računalniško pismenost in nenazadnje tudi strokovno znanje.
Filizova in Konukman (2020, 49) navajata, da mora učitelj pri predmetu
šport posredovati informacijsko bogata gradiva, učence spodbujati k redni
gibalni/športni aktivnosti in jih vključiti v proces učenja na daljavo. Izkušnje
kažejo, da zgolj pisna ali ustna navodila učitelja športa o vadbi žal niso dovolj,
da bi otroke in mladostnike spodbudila k ustrezni gibalni aktivnosti med šo-
lanjem na daljavo (Jurak idr. 2020). Združenje Physical Health Education Le-
arning Center (PHE Canada b. l.) je v svojih priporočilih izpostavilo, da mo-
rajo učitelji učencem zagotoviti varno in spodbudno okolje ter pravičnost,
enakost in dostopnost. Pri učenju športa na daljavo v času epidemije se je
pojavil nov termin, flipped learning, kar pomeni obratno učenje. Pri tem gre
za prehod iz skupinskega učnega okolja v posameznikov učni prostor. Učenci
tako vsebine, ki jih dobijo na računalnik v obliki videoposnetkov, zvočnih po-
snetkov, učnih listov, ponovijo tolikokrat, kolikor je potrebno, da posamezno
nalogo usvojijo, učitelj pa deluje kot spodbujevalec in usmerjevalec (Public
Health, Grey Bruce Health Unit 2020).
151
uka šport na daljavo. Ugotovila sta, da so se težave učiteljev pojavljale pred-
vsem zaradi izvedbe gibalnih nalog, saj so bili učitelji okoljsko omejeni, hkrati
pa doma niso imeli ustreznih športnih pripomočkov za prikaz in izvedbo gi-
balnih nalog. Ugotavljata tudi, da vsebine, ki so jih učitelji posredovali učen-
cem, niso bile skladne z učnim načrtom. Učitelj pri poučevanju športa na
daljavo ne more posredovati vseh praktičnih vsebin. Pri poučevanju športa
na daljavo nedvomno izstopa varnost, saj učitelj nima dobrega nadzora nad
učenci pri izvajanju gibalnih nalog, poleg tega nima osebnega stika z njimi,
da bi lahko pri izvajanju gibalne naloge nudil varovanje, če je to potrebno, in
takoj popravil morebitne napake ter jim prikazal natančen in pravilen potek
izvajanja nalog. Učenci prihajajo iz vseh socialno-kulturnih okolij, zato se po-
javlja tudi problem pri načelu enakosti. Upoštevati je potrebno, da vsi učenci
doma nimajo enakih fizičnih pogojev, športnih pripomočkov in orodij za iz-
vajanje posameznih gibalnih nalog.
Učitelji, ki poučujejo predmet šport in predhodno niso imeli ali so imeli
zelo omejene izkušnje s poučevanjem tega predmeta na daljavo, so morali
hitro razviti in uvesti nove strategije poučevanja (Vilchez idr. 2021, 544). Pri
načrtovanju aktivnosti za pouk športa na daljavo je zelo pomembno, da se
načrtuje tiste aktivnosti, ki so skladne z učnim načrtom, hkrati pa upošteva,
da vsi učenci nimajo enakih pogojev za izvajanje vseh praktičnih vsebin. Prav
zato je ključno, da učitelj izbere vsebine in gibalne aktivnosti glede na pogoje
dela, znanje in sposobnosti učencev, ki jih poučuje (Bergoč in Markun Puhan
2020). Le tako lahko slednji izkažejo svojo avtonomnost, iznajdljivost, ustvar-
jalnost, računalniško pismenost in nenazadnje tudi strokovno znanje.
Filizova in Konukman (2020, 49) navajata, da mora učitelj pri predmetu
šport posredovati informacijsko bogata gradiva, učence spodbujati k redni
gibalni/športni aktivnosti in jih vključiti v proces učenja na daljavo. Izkušnje
kažejo, da zgolj pisna ali ustna navodila učitelja športa o vadbi žal niso dovolj,
da bi otroke in mladostnike spodbudila k ustrezni gibalni aktivnosti med šo-
lanjem na daljavo (Jurak idr. 2020). Združenje Physical Health Education Le-
arning Center (PHE Canada b. l.) je v svojih priporočilih izpostavilo, da mo-
rajo učitelji učencem zagotoviti varno in spodbudno okolje ter pravičnost,
enakost in dostopnost. Pri učenju športa na daljavo v času epidemije se je
pojavil nov termin, flipped learning, kar pomeni obratno učenje. Pri tem gre
za prehod iz skupinskega učnega okolja v posameznikov učni prostor. Učenci
tako vsebine, ki jih dobijo na računalnik v obliki videoposnetkov, zvočnih po-
snetkov, učnih listov, ponovijo tolikokrat, kolikor je potrebno, da posamezno
nalogo usvojijo, učitelj pa deluje kot spodbujevalec in usmerjevalec (Public
Health, Grey Bruce Health Unit 2020).
151
