Page 154 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 154
bara Zupan in Tadeja Volmut
obvezni šolski predmet, pri katerem se lahko otroci in mladostniki učijo
gibalnih spretnosti ter pridobivajo znanje za sodelovanje v različnih gibal-
nih/športnih aktivnostih. Je edini predmet, pri katerem je gibalna/športna
aktivnost osnovno sredstvo za doseganje izobraževalnih ciljev (European
Physical Eduction Association 2020); prav zato je poučevanje in izvajanje
predmeta v času epidemije covida-19, še toliko pomembnejše. Namen pri-
spevka je preučiti, kako so starši otrok, ki obiskujejo 1. do 5. razred osnovne
šole, spremljali izvajanje predmeta šport na daljavo v prvem valu epidemije
covida-19 in ali se pri izvedbi športa na daljavo pojavljajo razlike med prvim
ter drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem.
V slovenskih osnovnih šolah lahko predmet šport poučujejo le strokovno
izobraženi učitelji. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter v četrtem
in petem razredu lahko poučuje, kdor je končal (i) univerzitetni študijski pro-
gram razrednega pouka ali (ii) magistrski študijski program druge stopnje
poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk. Učitelj
športa v četrtem in petem razredu pa je lahko tudi, kdor je končal: (iii) uni-
verzitetni študijski program športne vzgoje ali (iv) magistrski študijski pro-
gram druge stopnje športna vzgoja (Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih
strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole 2020). Starši,
vključeni v našo raziskavo, poročajo, da 214 (60,3 ) otrok predmet šport po-
učuje razredna učiteljica, 141 otrok (39,7 ) pa športni pedagogi. V prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju predmet poučuje 67,5 razrednih učite-
ljic in 32,5 športnih pedagogov, v drugem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju pa 53,5 razrednih učiteljic in 46,5 športnih pedagogov. Predvsem v
prvem vzgojnem-izobraževalnem obdobju je zaradi specifike otrok in načina
poučevanja spodbujeno sodelovanje med razredno učiteljico ter športnim
pedagogom.
Ker je pandemija covida-19 korenito spremenila način delovanja izobraže-
valnih sistemov, je Evropsko združenje za športno vzgojo (European Physi-
cal Eduction Association 2020) izrazilo svoja stališča glede poučevanja pred-
meta šport med pandemijo. Zahteva, da: (i) naj bo čas, ki ga učitelji name-
nijo športu, najmanj tolikšen kot pred epidemijo, (ii) naj predmet šport po-
učujejo strokovno izobraženi učitelji; (iii) naj bo pouk športa izveden v živo,
torej preko videokonference, saj je to edini način usvajanja gibalnih dejav-
nosti, ki omogoča ohranjanje nadzora gibanja in kakovosti; ter da (iv) športa
ne smemo zamenjati z eno samo gibalno/športno aktivnostjo itd. V Sloveniji
je predmetu šport v prvem in drugem vzgojnem-izobraževalnem obdobju
namenjenih 105 ur na leto oziroma tri ure na teden (Ministrstvo za šolstvo in
šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2011). Šola lahko učencem po-
154
obvezni šolski predmet, pri katerem se lahko otroci in mladostniki učijo
gibalnih spretnosti ter pridobivajo znanje za sodelovanje v različnih gibal-
nih/športnih aktivnostih. Je edini predmet, pri katerem je gibalna/športna
aktivnost osnovno sredstvo za doseganje izobraževalnih ciljev (European
Physical Eduction Association 2020); prav zato je poučevanje in izvajanje
predmeta v času epidemije covida-19, še toliko pomembnejše. Namen pri-
spevka je preučiti, kako so starši otrok, ki obiskujejo 1. do 5. razred osnovne
šole, spremljali izvajanje predmeta šport na daljavo v prvem valu epidemije
covida-19 in ali se pri izvedbi športa na daljavo pojavljajo razlike med prvim
ter drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem.
V slovenskih osnovnih šolah lahko predmet šport poučujejo le strokovno
izobraženi učitelji. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter v četrtem
in petem razredu lahko poučuje, kdor je končal (i) univerzitetni študijski pro-
gram razrednega pouka ali (ii) magistrski študijski program druge stopnje
poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk. Učitelj
športa v četrtem in petem razredu pa je lahko tudi, kdor je končal: (iii) uni-
verzitetni študijski program športne vzgoje ali (iv) magistrski študijski pro-
gram druge stopnje športna vzgoja (Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih
strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole 2020). Starši,
vključeni v našo raziskavo, poročajo, da 214 (60,3 ) otrok predmet šport po-
učuje razredna učiteljica, 141 otrok (39,7 ) pa športni pedagogi. V prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju predmet poučuje 67,5 razrednih učite-
ljic in 32,5 športnih pedagogov, v drugem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju pa 53,5 razrednih učiteljic in 46,5 športnih pedagogov. Predvsem v
prvem vzgojnem-izobraževalnem obdobju je zaradi specifike otrok in načina
poučevanja spodbujeno sodelovanje med razredno učiteljico ter športnim
pedagogom.
Ker je pandemija covida-19 korenito spremenila način delovanja izobraže-
valnih sistemov, je Evropsko združenje za športno vzgojo (European Physi-
cal Eduction Association 2020) izrazilo svoja stališča glede poučevanja pred-
meta šport med pandemijo. Zahteva, da: (i) naj bo čas, ki ga učitelji name-
nijo športu, najmanj tolikšen kot pred epidemijo, (ii) naj predmet šport po-
učujejo strokovno izobraženi učitelji; (iii) naj bo pouk športa izveden v živo,
torej preko videokonference, saj je to edini način usvajanja gibalnih dejav-
nosti, ki omogoča ohranjanje nadzora gibanja in kakovosti; ter da (iv) športa
ne smemo zamenjati z eno samo gibalno/športno aktivnostjo itd. V Sloveniji
je predmetu šport v prvem in drugem vzgojnem-izobraževalnem obdobju
namenjenih 105 ur na leto oziroma tri ure na teden (Ministrstvo za šolstvo in
šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2011). Šola lahko učencem po-
154
