Page 155 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 155
Spremljanje izvajanja predmeta šport na daljavo s perspektive staršev
nudi tudi dodatni športni program, za katerega je značilno, da imajo vklju-
čeni učenci vsak dan eno uro športa, ki jo vodi razredničarka ali učitelj špor-
tne vzgoje. Evropska komisija (Evropska komisija/EACEA/Eurydice 2013) je iz-
dala priporočila za spodbujanje predmeta šport v šoli, v katerih je navedeno,
da naj bi bili otroci pod strokovnim vodstvom deležni vsaj petih ur pred-
meta šport na teden. Rezultati naše študije kažejo, da tem priporočilom ve-
čina osnovnih šol v Sloveniji – s tremi obveznimi urami predmeta tedensko
– ne zadosti. Sodelujoči v naši raziskavi poročajo, da ima 86,8 otrok pouk
športa trikrat, le 13,2 pa petkrat na teden. Če pogledamo podrobneje po
vzgojno-izobraževalnih obdobjih, pa ugotovimo, da ima v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju 84,8 otrok predmet trikrat, 15,2 pa petkrat na
teden. V četrtem in petem razredu ima 88,4 otrok predmet trikrat, le 11,6
pa petkrat na teden.
Starše otrok smo povprašali »Ali je učiteljica posredovala usmeritve za
pouk športa na daljavo za vse ure športa za ta teden?« Starši poročajo, da
je kar 89,3 učiteljev usmeritve za pouk športa na daljavo posredovalo za
vse ure športa v tednu, 10,7 učiteljev pa tega ni storilo. Ugotovili smo, da
ni razlik med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem glede uči-
teljevega posredovanja usmeritev (χ2(1) = 2,977, p = 0,84). V prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju je kar 92,1 učiteljev posredovalo usmeritve za vse
ure pouka športa na daljavo, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa
86,5 učiteljev.
Staršev nismo povprašali o razlogih, zakaj učitelji niso poslali usmeritev za
izvedbo pouka športa na daljavo oziroma za manj izvedenih ur, saj menimo,
da o teh niso seznanjeni. Je pa Ingrid Sever (2021) v svoji raziskavi preuče-
vala razloge, zakaj so učitelji izvedli manjše število ur športa na daljavo v pri-
merjavi s poukom v šoli. Razloge, ki jih navajajo učitelji, so: (i) zaradi izdanih
priporočil ministrstva in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, da zmanjšajo
število ur pri vsakem predmetu; (ii) ker niso želeli še dodatno obremenjevati
učencev s športom; (iii) ker je učenčevo aktivnost nemogoče preveriti in ne-
mogoče izvesti določene praktične vsebine; (iv) ker so dobili navodila vod-
stva šole in se v aktivu dogovorili o zmanjšanem številu ur športa na daljavo;
(v) ker so raje dali prednost predmetom, kot sta matematika in slovenski jezik.
Prav zato nas je zanimalo, ali starši oziroma otroci namenijo enako pozor-
nost napotkom učiteljev v zvezi z izvajanjem športa na daljavo kot napotkom
glede ostalih predmetov. Ugotovili smo, da je polovica otrok (50 ) napot-
kom pri predmetu šport sledila, polovica pa ne. Ugotovili smo tudi, da glede
namenjanja pozornosti predmetu šport na daljavo in ostalim predmetom ni
razlik med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem (χ2(1) = 1,193,
155
nudi tudi dodatni športni program, za katerega je značilno, da imajo vklju-
čeni učenci vsak dan eno uro športa, ki jo vodi razredničarka ali učitelj špor-
tne vzgoje. Evropska komisija (Evropska komisija/EACEA/Eurydice 2013) je iz-
dala priporočila za spodbujanje predmeta šport v šoli, v katerih je navedeno,
da naj bi bili otroci pod strokovnim vodstvom deležni vsaj petih ur pred-
meta šport na teden. Rezultati naše študije kažejo, da tem priporočilom ve-
čina osnovnih šol v Sloveniji – s tremi obveznimi urami predmeta tedensko
– ne zadosti. Sodelujoči v naši raziskavi poročajo, da ima 86,8 otrok pouk
športa trikrat, le 13,2 pa petkrat na teden. Če pogledamo podrobneje po
vzgojno-izobraževalnih obdobjih, pa ugotovimo, da ima v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju 84,8 otrok predmet trikrat, 15,2 pa petkrat na
teden. V četrtem in petem razredu ima 88,4 otrok predmet trikrat, le 11,6
pa petkrat na teden.
Starše otrok smo povprašali »Ali je učiteljica posredovala usmeritve za
pouk športa na daljavo za vse ure športa za ta teden?« Starši poročajo, da
je kar 89,3 učiteljev usmeritve za pouk športa na daljavo posredovalo za
vse ure športa v tednu, 10,7 učiteljev pa tega ni storilo. Ugotovili smo, da
ni razlik med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem glede uči-
teljevega posredovanja usmeritev (χ2(1) = 2,977, p = 0,84). V prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju je kar 92,1 učiteljev posredovalo usmeritve za vse
ure pouka športa na daljavo, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa
86,5 učiteljev.
Staršev nismo povprašali o razlogih, zakaj učitelji niso poslali usmeritev za
izvedbo pouka športa na daljavo oziroma za manj izvedenih ur, saj menimo,
da o teh niso seznanjeni. Je pa Ingrid Sever (2021) v svoji raziskavi preuče-
vala razloge, zakaj so učitelji izvedli manjše število ur športa na daljavo v pri-
merjavi s poukom v šoli. Razloge, ki jih navajajo učitelji, so: (i) zaradi izdanih
priporočil ministrstva in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, da zmanjšajo
število ur pri vsakem predmetu; (ii) ker niso želeli še dodatno obremenjevati
učencev s športom; (iii) ker je učenčevo aktivnost nemogoče preveriti in ne-
mogoče izvesti določene praktične vsebine; (iv) ker so dobili navodila vod-
stva šole in se v aktivu dogovorili o zmanjšanem številu ur športa na daljavo;
(v) ker so raje dali prednost predmetom, kot sta matematika in slovenski jezik.
Prav zato nas je zanimalo, ali starši oziroma otroci namenijo enako pozor-
nost napotkom učiteljev v zvezi z izvajanjem športa na daljavo kot napotkom
glede ostalih predmetov. Ugotovili smo, da je polovica otrok (50 ) napot-
kom pri predmetu šport sledila, polovica pa ne. Ugotovili smo tudi, da glede
namenjanja pozornosti predmetu šport na daljavo in ostalim predmetom ni
razlik med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem (χ2(1) = 1,193,
155
