Page 152 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 152
bara Zupan in Tadeja Volmut
Ena od izstopajočih razlik pouka na daljavo v primerjavi s časom, ko učni
proces poteka fizično v razredu na vzgojno-izobraževalnih institucijah, je ta,
da je veliko staršev oziroma skrbnikov zaradi dela od doma ali iz drugih ra-
zlogov (kot npr. bolniški stalež, varstvo otrok, čakanje na delo, zaprtje delov-
nega mesta) ostalo v domačem okolju. V tem času se je izredno povečala
pomembnost vključevanja staršev v šolanje otrok (Brom idr. 2020, 4; Gre-
wenig idr. 2020, 2), predvsem staršev učencev prvega in drugega vzgojno-
izobraževalnega obdobja, saj je pouk na daljavo zahteval več vloženega časa
v nudenje pomoči in podpore lastnemu otroku (European Commission, Joint
Research Centre 2020; Logaj 2020).
Starši oziroma skrbniki so, poleg učiteljev, imeli v tem obdobju tudi veliko
vlogo pri spodbudi otrok k redni gibalni/športni aktivnosti. Roejeva idr. (2021)
so preučevali, kako delovni status staršev oziroma skrbnikov učinkuje na gi-
balno/športno aktivnost otrok. Ugotovili so, da so bili otroci, katerih starši
so delo opravljali zdoma ali na delovnem mestu, več časa deležni sedečega
načina preživljanja vsakdana, medtem ko so starši, ki so bili doma zaradi var-
stva otrok, čakanja na delo ali brezposelnosti, otroke spodbujali ali se skupaj
z njimi redno udejstvovali v gibalni/športni aktivnosti.
Spodbude k redni gibalni/športni aktivnosti in izvajanju praktičnih vsebin
v okviru predmeta šport so imele v tem obdobju še toliko večji pomen, saj
je bilo ukvarjanje z gibalno/športno aktivnostjo oteženo in omejeno, v sku-
pinskih oblikah celo nedovoljeno (Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja
in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji 2020). Po-
leg učiteljevih spodbud je ključnega pomena za izvajanje kakršne koli oblike
gibalne/športne aktivnost otrok pozitivna spodbuda in podpora staršev (Chi-
arlitti in Kolen 2017, 209).
Kar nekaj predhodno objavljenih raziskav (Kızılkaya Namlı in Yücekaya
2021; Sever 2021) preučuje, kako so učitelji poučevali predmet šport na da-
ljavo v času epidemije covida-19. Redke pa so raziskave (Günbaş in Gözükü-
çük 2020), ki spremljajo izvajanje predmeta na daljavo s perspektive staršev.
Prav tako smo želeli preučiti, ali se pri izvedbi športa na daljavo pojavljajo
razlike med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem. Vpliv star-
šev pri vzgoji otrok ter dajanju spodbud in podpore pri opravljanju šolskih
obveznosti na daljavo je pomemben. Prav zato so rezultati te študije z vi-
dika povečanja učinkovitosti poučevanja predmeta šport na daljavo še toliko
pomembnejši – le tako lahko odkrijemo morebitne pomanjkljivosti, ki jih z
oblikovanjem oziroma dopolnjevanjem priporočil za izvajanje pouka športa
na daljavo lahko odpravimo in izpostavimo primere dobre prakse, ki bodo
omogočale učinkovitejše izobraževanje na daljavo.
152
Ena od izstopajočih razlik pouka na daljavo v primerjavi s časom, ko učni
proces poteka fizično v razredu na vzgojno-izobraževalnih institucijah, je ta,
da je veliko staršev oziroma skrbnikov zaradi dela od doma ali iz drugih ra-
zlogov (kot npr. bolniški stalež, varstvo otrok, čakanje na delo, zaprtje delov-
nega mesta) ostalo v domačem okolju. V tem času se je izredno povečala
pomembnost vključevanja staršev v šolanje otrok (Brom idr. 2020, 4; Gre-
wenig idr. 2020, 2), predvsem staršev učencev prvega in drugega vzgojno-
izobraževalnega obdobja, saj je pouk na daljavo zahteval več vloženega časa
v nudenje pomoči in podpore lastnemu otroku (European Commission, Joint
Research Centre 2020; Logaj 2020).
Starši oziroma skrbniki so, poleg učiteljev, imeli v tem obdobju tudi veliko
vlogo pri spodbudi otrok k redni gibalni/športni aktivnosti. Roejeva idr. (2021)
so preučevali, kako delovni status staršev oziroma skrbnikov učinkuje na gi-
balno/športno aktivnost otrok. Ugotovili so, da so bili otroci, katerih starši
so delo opravljali zdoma ali na delovnem mestu, več časa deležni sedečega
načina preživljanja vsakdana, medtem ko so starši, ki so bili doma zaradi var-
stva otrok, čakanja na delo ali brezposelnosti, otroke spodbujali ali se skupaj
z njimi redno udejstvovali v gibalni/športni aktivnosti.
Spodbude k redni gibalni/športni aktivnosti in izvajanju praktičnih vsebin
v okviru predmeta šport so imele v tem obdobju še toliko večji pomen, saj
je bilo ukvarjanje z gibalno/športno aktivnostjo oteženo in omejeno, v sku-
pinskih oblikah celo nedovoljeno (Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja
in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji 2020). Po-
leg učiteljevih spodbud je ključnega pomena za izvajanje kakršne koli oblike
gibalne/športne aktivnost otrok pozitivna spodbuda in podpora staršev (Chi-
arlitti in Kolen 2017, 209).
Kar nekaj predhodno objavljenih raziskav (Kızılkaya Namlı in Yücekaya
2021; Sever 2021) preučuje, kako so učitelji poučevali predmet šport na da-
ljavo v času epidemije covida-19. Redke pa so raziskave (Günbaş in Gözükü-
çük 2020), ki spremljajo izvajanje predmeta na daljavo s perspektive staršev.
Prav tako smo želeli preučiti, ali se pri izvedbi športa na daljavo pojavljajo
razlike med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem. Vpliv star-
šev pri vzgoji otrok ter dajanju spodbud in podpore pri opravljanju šolskih
obveznosti na daljavo je pomemben. Prav zato so rezultati te študije z vi-
dika povečanja učinkovitosti poučevanja predmeta šport na daljavo še toliko
pomembnejši – le tako lahko odkrijemo morebitne pomanjkljivosti, ki jih z
oblikovanjem oziroma dopolnjevanjem priporočil za izvajanje pouka športa
na daljavo lahko odpravimo in izpostavimo primere dobre prakse, ki bodo
omogočale učinkovitejše izobraževanje na daljavo.
152
