Page 156 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 156
bara Zupan in Tadeja Volmut
Preglednica 1 Pogostost opravljanja gibalnih nalog, ki jih je pripravil učitelj za predmet
šport na daljavo
Obdobje f χ2 g p
Da Ne
. vzgojno-izobraževalno obdobje , , , ,
. vzgojno-izobraževalno obdobje , ,
p = 0,275). Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali je otrok redno opravil vse gi-
balne naloge v usmeritvah, ki jih je pripravil učitelj, je polovica staršev odgo-
vorila z »da«, polovica z »ne«. Ugotovili pa smo razlike (χ2(1) = 11,138, p = 0,001)
med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem glede opravljanja
gibalnih nalog pri predmetu šport na daljavo (preglednica 1). Učenci drugega
vzgojno-izobraževalnega obdobja so za kar 21,2 presegli opravilo gibalnih
nalog v primerjavi z učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.
Starši, ki so odgovorili (32 ), da napotkom učiteljev za izvajanje športa na
daljavo ne namenjajo enake pozornosti kot napotkom glede ostalih pred-
metov, navajajo naslednje razloge: (i) vaje niso zanimive ali so prelahke; (ii)
otroci so dovolj gibalno/športno aktivni (tek, hoja . . .), veliko časa preživijo zu-
naj, sami izvajajo športne aktivnosti; (iii) preveč ostalih obveznosti, premalo
časa, preobremenjenost; (iv) niso dobili nobenih navodil ali vaj; (v) pomanj-
kanje motivacije. Kot možno rešitev za redno opravljanje gibalnih nalog in
namenitev enake pozornosti učiteljevim napotkom v zvezi s športom lahko
izpostavimo izvedbo pouka športa v živo, torej preko videokonference (npr.
preko platforme Zoom), saj bi učitelj učence le tako lahko spremljal in opazo-
val pri izvajanju načrtovanih gibalnih nalog. Slednje poudarja tudi European
Physical Eduction Association (2020).
Zanimalo nas je tudi, katere sklope učnih vsebin pri predmetu šport so
učitelji posredovali učencem. Starši so pri tem vprašanju lahko izbrali enega
ali več odgovorov. Najpogosteje so bile izbrane naravne oblike gibanja in
igre/naravne oblike gibanja, igre in splošna kondicijska priprava (71,9 ),
igre z žogo (45,1 ), pohodništvo (37,9 ) in plesne igre/ples (26, 1 ). Pod
drugo so navedli badminton, vaje s kolebnico, jogo, vaje za razvoj gibljivo-
sti in moči, kolesarjenje ter opravljanje hišnih opravil. Ingrid Sever (2020) je
v svoji raziskavi ugotovila, da so razredni učitelji za pouk športa na daljavo
najpogosteje izbrali naslednje sklope učnih vsebin: naravne oblike gibanja in
igre/naravne oblike gibanja, igre in splošna kondicijske priprava (98,9 ), ple-
sne igre/ples (84 ), pohodništvo (81,8 ), atletska abeceda/atletika (68,5 )
in igre z žogo/male športne igre (64,6 ). Ko primerjamo naše rezultate z re-
zultati te raziskave, ugotovimo, da starši poročajo o enakem izboru sklopov
156
Preglednica 1 Pogostost opravljanja gibalnih nalog, ki jih je pripravil učitelj za predmet
šport na daljavo
Obdobje f χ2 g p
Da Ne
. vzgojno-izobraževalno obdobje , , , ,
. vzgojno-izobraževalno obdobje , ,
p = 0,275). Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali je otrok redno opravil vse gi-
balne naloge v usmeritvah, ki jih je pripravil učitelj, je polovica staršev odgo-
vorila z »da«, polovica z »ne«. Ugotovili pa smo razlike (χ2(1) = 11,138, p = 0,001)
med prvim in drugim vzgojno-izobraževalnim obdobjem glede opravljanja
gibalnih nalog pri predmetu šport na daljavo (preglednica 1). Učenci drugega
vzgojno-izobraževalnega obdobja so za kar 21,2 presegli opravilo gibalnih
nalog v primerjavi z učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.
Starši, ki so odgovorili (32 ), da napotkom učiteljev za izvajanje športa na
daljavo ne namenjajo enake pozornosti kot napotkom glede ostalih pred-
metov, navajajo naslednje razloge: (i) vaje niso zanimive ali so prelahke; (ii)
otroci so dovolj gibalno/športno aktivni (tek, hoja . . .), veliko časa preživijo zu-
naj, sami izvajajo športne aktivnosti; (iii) preveč ostalih obveznosti, premalo
časa, preobremenjenost; (iv) niso dobili nobenih navodil ali vaj; (v) pomanj-
kanje motivacije. Kot možno rešitev za redno opravljanje gibalnih nalog in
namenitev enake pozornosti učiteljevim napotkom v zvezi s športom lahko
izpostavimo izvedbo pouka športa v živo, torej preko videokonference (npr.
preko platforme Zoom), saj bi učitelj učence le tako lahko spremljal in opazo-
val pri izvajanju načrtovanih gibalnih nalog. Slednje poudarja tudi European
Physical Eduction Association (2020).
Zanimalo nas je tudi, katere sklope učnih vsebin pri predmetu šport so
učitelji posredovali učencem. Starši so pri tem vprašanju lahko izbrali enega
ali več odgovorov. Najpogosteje so bile izbrane naravne oblike gibanja in
igre/naravne oblike gibanja, igre in splošna kondicijska priprava (71,9 ),
igre z žogo (45,1 ), pohodništvo (37,9 ) in plesne igre/ples (26, 1 ). Pod
drugo so navedli badminton, vaje s kolebnico, jogo, vaje za razvoj gibljivo-
sti in moči, kolesarjenje ter opravljanje hišnih opravil. Ingrid Sever (2020) je
v svoji raziskavi ugotovila, da so razredni učitelji za pouk športa na daljavo
najpogosteje izbrali naslednje sklope učnih vsebin: naravne oblike gibanja in
igre/naravne oblike gibanja, igre in splošna kondicijske priprava (98,9 ), ple-
sne igre/ples (84 ), pohodništvo (81,8 ), atletska abeceda/atletika (68,5 )
in igre z žogo/male športne igre (64,6 ). Ko primerjamo naše rezultate z re-
zultati te raziskave, ugotovimo, da starši poročajo o enakem izboru sklopov
156
