Page 157 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 157
Spremljanje izvajanja predmeta šport na daljavo s perspektive staršev
učnih vsebin, kot so ga navedle razredne učiteljice. Rezultati naše raziskave so
skladni s »Priporočili in strokovnimi usmeritvami za izvedbo športa/športne
vzgoje na daljavo«, ki sta jih pripravili Špela Bergoč in Ines Markun Puhanova
(2020). Pri poučevanju športa na daljavo sta izpostavili sklope učnih vsebin
(sprehod, pohod, tek, kolesarjenje, rolanje, vaje za razvoj moči in gibljivosti,
igre z žogo, ples, aerobika, joga, pilates, vaje s kolebnico), ki so bile v naši
raziskavi po mnenju staršev najpogosteje posredovane. Poudarili sta tudi,
naj učitelji izberejo zanimive in varne gibalne/športne aktivnosti, v skladu z
učnim načrtom in vezane na že usvojeno znanje.
Preučili smo tudi, v kakšni obliki oziroma na kakšen način je učitelj posre-
doval vsebino ur športa na daljavo. Starši so pri tem vprašanju lahko izbrali
enega ali več odgovorov, pri čemer so največkrat izbrali, da je učitelj otrokom
posredoval napisane in opisane gibalne naloge (47 ), takoj za tem pa, da jim
je učitelj posredoval posnetke z YouTuba (32 ). 16 učiteljev je vsebino ur
športa posredovalo v obliki slikovnega gradiva. Zelo majhen odstotek uči-
teljev je vsebino ure poslal v obliki avdioposnetkov (posnel se je sam) (3 )
in preko videokonferenc (2 ). Zgolj pisno ali ustno posredovana navodila
učitelja žal niso dovolj, da bi otroke spodbudila k izvajanju gibalnih nalog v
okviru predmeta šport ali celo k dodatni prostočasni gibalni/športni aktiv-
nosti med šolanjem na daljavo (Jurak idr. 2020). Kljub temu da je bilo v času
pandemije na voljo veliko učnih inovacij (Mujiono in Gazali 2020, 9–10) in so-
dobne digitalne tehnologije za olajšanje učnega procesa, tudi pri predmetu
šport, smo mnenja, da poučevanje in izvajanje pouka športa na daljavo ni
tako spodbudno in učinkovito v primerjavi s poukom športa v šoli.
Opozoriti moramo še na nekaj omejitev naše raziskave, zaradi katerih je
potrebna previdnost pri interpretaciji ugotovitev. Prva se nanaša na nere-
prezentativen vzorec, ki ne dovoljuje večjih posplošitev. Druga omejitev je
problem neodgovorov, saj starši niso odgovorili na vsa zastavljena vprašanja,
predvsem odprta vprašanja, ki nam bi dala drugačen vpogled v spremljanje
izvedbe pouka športa na daljavo in olajšala interpretacijo. Na vprašalnik so
odgovarjali le starši oziroma skrbniki otrok. Upoštevati moramo, da nekateri
starši ob samem izvajanju ur pouka na daljavo niso bili prisotni, zato so s te-
žavo odgovarjali na zastavljena vprašanja. Zato predlagamo, da se tovrstne
raziskave izvedejo istočasno na učiteljih, otrocih in starših, saj bomo lahko le
tako dobili podroben vpogled v preučevano problematiko.
Sklepne ugotovitve
V raziskavi smo preučili, kako so starši otrok od prvega do petega razreda
osnovne šole spremljali izvajanje predmeta šport na daljavo ter ali se pri
157
učnih vsebin, kot so ga navedle razredne učiteljice. Rezultati naše raziskave so
skladni s »Priporočili in strokovnimi usmeritvami za izvedbo športa/športne
vzgoje na daljavo«, ki sta jih pripravili Špela Bergoč in Ines Markun Puhanova
(2020). Pri poučevanju športa na daljavo sta izpostavili sklope učnih vsebin
(sprehod, pohod, tek, kolesarjenje, rolanje, vaje za razvoj moči in gibljivosti,
igre z žogo, ples, aerobika, joga, pilates, vaje s kolebnico), ki so bile v naši
raziskavi po mnenju staršev najpogosteje posredovane. Poudarili sta tudi,
naj učitelji izberejo zanimive in varne gibalne/športne aktivnosti, v skladu z
učnim načrtom in vezane na že usvojeno znanje.
Preučili smo tudi, v kakšni obliki oziroma na kakšen način je učitelj posre-
doval vsebino ur športa na daljavo. Starši so pri tem vprašanju lahko izbrali
enega ali več odgovorov, pri čemer so največkrat izbrali, da je učitelj otrokom
posredoval napisane in opisane gibalne naloge (47 ), takoj za tem pa, da jim
je učitelj posredoval posnetke z YouTuba (32 ). 16 učiteljev je vsebino ur
športa posredovalo v obliki slikovnega gradiva. Zelo majhen odstotek uči-
teljev je vsebino ure poslal v obliki avdioposnetkov (posnel se je sam) (3 )
in preko videokonferenc (2 ). Zgolj pisno ali ustno posredovana navodila
učitelja žal niso dovolj, da bi otroke spodbudila k izvajanju gibalnih nalog v
okviru predmeta šport ali celo k dodatni prostočasni gibalni/športni aktiv-
nosti med šolanjem na daljavo (Jurak idr. 2020). Kljub temu da je bilo v času
pandemije na voljo veliko učnih inovacij (Mujiono in Gazali 2020, 9–10) in so-
dobne digitalne tehnologije za olajšanje učnega procesa, tudi pri predmetu
šport, smo mnenja, da poučevanje in izvajanje pouka športa na daljavo ni
tako spodbudno in učinkovito v primerjavi s poukom športa v šoli.
Opozoriti moramo še na nekaj omejitev naše raziskave, zaradi katerih je
potrebna previdnost pri interpretaciji ugotovitev. Prva se nanaša na nere-
prezentativen vzorec, ki ne dovoljuje večjih posplošitev. Druga omejitev je
problem neodgovorov, saj starši niso odgovorili na vsa zastavljena vprašanja,
predvsem odprta vprašanja, ki nam bi dala drugačen vpogled v spremljanje
izvedbe pouka športa na daljavo in olajšala interpretacijo. Na vprašalnik so
odgovarjali le starši oziroma skrbniki otrok. Upoštevati moramo, da nekateri
starši ob samem izvajanju ur pouka na daljavo niso bili prisotni, zato so s te-
žavo odgovarjali na zastavljena vprašanja. Zato predlagamo, da se tovrstne
raziskave izvedejo istočasno na učiteljih, otrocih in starših, saj bomo lahko le
tako dobili podroben vpogled v preučevano problematiko.
Sklepne ugotovitve
V raziskavi smo preučili, kako so starši otrok od prvega do petega razreda
osnovne šole spremljali izvajanje predmeta šport na daljavo ter ali se pri
157
