Page 359 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 359
Prednosti in izzivi izobraževanja na daljavo: perspektiva študentov, prihodnjih učiteljev
skupino študentov, prihodnjih učiteljev, ki so bili v času šolanja na daljavo v
vlogi učencev (študentov), prav tako pa so imeli v okviru pedagoške prakse
možnost doživeti vlogo učitelja. V prispevku nas je zato zanimalo, ali lahko
njihova dvojna vloga prispeva pomembna spoznanja za poučevanje in uče-
nje na daljavo pa tudi za izpeljavo izobraževanja v razredu. Kot je bilo priča-
kovati na podlagi prejšnjih študij (Adnan in Anwar 2020; Rupnik Vec 2020),
so študentje v zvezi z izobraževanjem na daljavo opozorili na kar nekaj kri-
tičnih točk, vendar so izpostavili tudi nekaj pozitivnih vidikov. Tako lahko po-
udarimo, da sta predpogoj za učinkovito izobraževanje na daljavo delujoče
internetno omrežje in dostop do njega, saj izobraževanje na daljavo lahko
nemoteno poteka le, če so predhodno izpolnjeni tehnični pogoji. Študen-
tje prav tako poudarjajo pomen učiteljeve digitalne kompetentnosti, torej
obvladovanja digitalnih tehnologij za namene učenja in poučevanja, pa tudi
pomen dostopnosti (tudi s finančnega vidika) digitalnih orodij, ki omogočajo
učinkovito vključevanje digitalne tehnologije v pouk.
Izpostavljen je bil tudi socialno-čustveni vidik učenja, predvsem v povezavi
z zagotavljanjem varnega socialnega okolja in z vlogo staršev. Študentje so
opozorili, da se nekateri otroci doma počutijo varnejše in se zato lažje učijo,
pri tem jim podporo nudijo tudi starši, za druge otroke pa je lahko šola edino
varno okolje, doma nimajo podpore in so zato v času šolanja manj napre-
dovali oziroma so nazadovali. V zvezi s tem velja omeniti tudi težave s kon-
centracijo in z motivacijo ter organizacijo dela. Kot je bilo pričakovati (Niemi
in Kousa 2020), je slednja nekaterim učencem in učiteljem povzročala veliko
težav, drugim pa je predstavljala možnost učinkovitejše izrabe časa.
Študentje so opazili problem sledenja učenčevemu znanju, predvsem v
smislu, da učitelji niso imeli možnosti videti in doživeti odziva učenca, zato
niso mogli presoditi, ali je razumel vsebino, in mu zagotoviti podporo, ki bi jo
želeli. Analiza dnevniških zapisov kaže tudi na tipično težavo, ki se pojavi pri
učiteljih začetnikih, in sicer kako organizirati učno uro ter koliko časa name-
niti dejavnostim in vsebinam, pri čemer je posebnost, da veliko pozornosti
namenjajo estetiki ustvarjenih digitalnih virov.
Sklenemo lahko, da bi morali v prihodnje ne glede na to, ali bo izobraževa-
nje potekalo v učilnicah ali na daljavo, nujno zagotoviti ustrezne tehnične po-
goje in učitelje opolnomočiti za didaktično rabo digitalnih tehnologij, pred-
vsem v smislu zagotavljanja učinkovite rabe digitalne tehnologije za učenje
in poučevanje. Prav tako bomo kot družba še naprej morali iskati načine za
ustrezne mehanizme kompenzacije priložnosti za otroke iz deprivilegiranih
(družinskih) okolij, kaže pa se tudi potreba po sistemski ureditvi prehoda v
poklic ter podpori in mentoriranju učiteljev začetnikov.
359
skupino študentov, prihodnjih učiteljev, ki so bili v času šolanja na daljavo v
vlogi učencev (študentov), prav tako pa so imeli v okviru pedagoške prakse
možnost doživeti vlogo učitelja. V prispevku nas je zato zanimalo, ali lahko
njihova dvojna vloga prispeva pomembna spoznanja za poučevanje in uče-
nje na daljavo pa tudi za izpeljavo izobraževanja v razredu. Kot je bilo priča-
kovati na podlagi prejšnjih študij (Adnan in Anwar 2020; Rupnik Vec 2020),
so študentje v zvezi z izobraževanjem na daljavo opozorili na kar nekaj kri-
tičnih točk, vendar so izpostavili tudi nekaj pozitivnih vidikov. Tako lahko po-
udarimo, da sta predpogoj za učinkovito izobraževanje na daljavo delujoče
internetno omrežje in dostop do njega, saj izobraževanje na daljavo lahko
nemoteno poteka le, če so predhodno izpolnjeni tehnični pogoji. Študen-
tje prav tako poudarjajo pomen učiteljeve digitalne kompetentnosti, torej
obvladovanja digitalnih tehnologij za namene učenja in poučevanja, pa tudi
pomen dostopnosti (tudi s finančnega vidika) digitalnih orodij, ki omogočajo
učinkovito vključevanje digitalne tehnologije v pouk.
Izpostavljen je bil tudi socialno-čustveni vidik učenja, predvsem v povezavi
z zagotavljanjem varnega socialnega okolja in z vlogo staršev. Študentje so
opozorili, da se nekateri otroci doma počutijo varnejše in se zato lažje učijo,
pri tem jim podporo nudijo tudi starši, za druge otroke pa je lahko šola edino
varno okolje, doma nimajo podpore in so zato v času šolanja manj napre-
dovali oziroma so nazadovali. V zvezi s tem velja omeniti tudi težave s kon-
centracijo in z motivacijo ter organizacijo dela. Kot je bilo pričakovati (Niemi
in Kousa 2020), je slednja nekaterim učencem in učiteljem povzročala veliko
težav, drugim pa je predstavljala možnost učinkovitejše izrabe časa.
Študentje so opazili problem sledenja učenčevemu znanju, predvsem v
smislu, da učitelji niso imeli možnosti videti in doživeti odziva učenca, zato
niso mogli presoditi, ali je razumel vsebino, in mu zagotoviti podporo, ki bi jo
želeli. Analiza dnevniških zapisov kaže tudi na tipično težavo, ki se pojavi pri
učiteljih začetnikih, in sicer kako organizirati učno uro ter koliko časa name-
niti dejavnostim in vsebinam, pri čemer je posebnost, da veliko pozornosti
namenjajo estetiki ustvarjenih digitalnih virov.
Sklenemo lahko, da bi morali v prihodnje ne glede na to, ali bo izobraževa-
nje potekalo v učilnicah ali na daljavo, nujno zagotoviti ustrezne tehnične po-
goje in učitelje opolnomočiti za didaktično rabo digitalnih tehnologij, pred-
vsem v smislu zagotavljanja učinkovite rabe digitalne tehnologije za učenje
in poučevanje. Prav tako bomo kot družba še naprej morali iskati načine za
ustrezne mehanizme kompenzacije priložnosti za otroke iz deprivilegiranih
(družinskih) okolij, kaže pa se tudi potreba po sistemski ureditvi prehoda v
poklic ter podpori in mentoriranju učiteljev začetnikov.
359
