Page 356 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 356
a Krmac in Tina Štemberger
pa nimajo znanja, da bi jim lahko pomagali. Kot navaja študentka 5: »Učite-
lji že lahko pripravimo gradivo, videoposnetke, naloge, delovne liste in vse
potrebno gradivo, vendar vsi vemo, da določeni učenci potrebujejo doda-
tno razlago in pomoč, ki pa jo na daljavo težko dobijo.« Tudi študentka 10 je
poudarila, da so bili učenci deležni bistveno manj povratnih informacij, kot
bi jih bili sicer. Težava je tudi koncentracija, ki se pri učenju preko zaslona bi-
stveno hitreje zmanjša, predvsem če učitelji ne pripravijo zanimivih gradiv in
niso toliko vešči uporabe IKT. V zvezi s tem študentka 6 navaja: »Če učencem
snov ni predana na zanimiv način, bistveno manj sodelujejo in tudi želja po
učenju in usvajanju novega znanja je manjša.« Nenazadnje študentje menijo,
da izobraževanje na daljavo tudi negativno vpliva na naše zdravje. Pretirano
gledanje v zaslone škodi očem, pretirano sedenje pa hrbtenici.
V tem delu so študentje izpostavili pomembno vprašanje glede varnega
okolja, opozorili pa so tudi na težavo, ko zaradi pomanjkanja neposrednega
stika z učenci ne morejo opaziti njihovih reakcij in neverbalne komunikacije,
posledično pa jih ne morejo pravočasno in ustrezno podpreti. Opozorili so
tudi na nedelujoče internetne povezave ter na vpliv izobraževanja na daljavo
in socialne izoliranosti na fizično ter psihično zdravje.
Izzivi izobraževanja na daljavo
Iz zapisov študentov o izzivih, s katerimi so se srečali pri izobraževanju na
daljavo, je razvidno, da se njihova opažanja med seboj kar precej razlikujejo.
Podobnosti so se pokazale zlasti v povezavi z gradivom, ki so ga morali pri-
pravljati, raznolikost izzivov pa se navezuje predvsem na njihovo počutje in
pripisovanje pomena elementom poučevanja.
Kot navaja študentka 1, je bil zanjo največji izziv, kako organizirati učno uro
na način, da je učna priprava še vedno strukturirana v skladu z naslednjim
modelom: uvodna motivacija, osrednji del in zaključek. S strukturo učne ure
je imela enake težave tudi študentka 7. Študentka 2 se ni v taki meri obre-
menjevala s strukturo same učne ure, ampak bolj s pripravo interaktivnega
gradiva, ki od učenca ne bi zahtevalo veliko računalniškega znanja in bi mu
omogočilo, da ga predela v celoti. Študentka 2 je bila posebej pozorna tudi
na to, da ni pripravila predolgih navodil za branje, in na oblikovanje gradiv,
ki bi učence spodbudila k delu.
Študentka 3 je bila pri izvedbi izobraževanja na daljavo posebej pozorna
na razlago, ker se je zavedala tega, da vsi učenci snovi ne razumejo enako hi-
tro. Velik izziv je videla tudi v oblikovanju gradiva, kar ji je vzelo veliko časa,
predvsem zato, ker si je želela, da bi bilo estetsko dovršeno in bi že sam vi-
dez pritegnil učence. Kot je navedla študentka 9, je prav estetska dovršenost
356
pa nimajo znanja, da bi jim lahko pomagali. Kot navaja študentka 5: »Učite-
lji že lahko pripravimo gradivo, videoposnetke, naloge, delovne liste in vse
potrebno gradivo, vendar vsi vemo, da določeni učenci potrebujejo doda-
tno razlago in pomoč, ki pa jo na daljavo težko dobijo.« Tudi študentka 10 je
poudarila, da so bili učenci deležni bistveno manj povratnih informacij, kot
bi jih bili sicer. Težava je tudi koncentracija, ki se pri učenju preko zaslona bi-
stveno hitreje zmanjša, predvsem če učitelji ne pripravijo zanimivih gradiv in
niso toliko vešči uporabe IKT. V zvezi s tem študentka 6 navaja: »Če učencem
snov ni predana na zanimiv način, bistveno manj sodelujejo in tudi želja po
učenju in usvajanju novega znanja je manjša.« Nenazadnje študentje menijo,
da izobraževanje na daljavo tudi negativno vpliva na naše zdravje. Pretirano
gledanje v zaslone škodi očem, pretirano sedenje pa hrbtenici.
V tem delu so študentje izpostavili pomembno vprašanje glede varnega
okolja, opozorili pa so tudi na težavo, ko zaradi pomanjkanja neposrednega
stika z učenci ne morejo opaziti njihovih reakcij in neverbalne komunikacije,
posledično pa jih ne morejo pravočasno in ustrezno podpreti. Opozorili so
tudi na nedelujoče internetne povezave ter na vpliv izobraževanja na daljavo
in socialne izoliranosti na fizično ter psihično zdravje.
Izzivi izobraževanja na daljavo
Iz zapisov študentov o izzivih, s katerimi so se srečali pri izobraževanju na
daljavo, je razvidno, da se njihova opažanja med seboj kar precej razlikujejo.
Podobnosti so se pokazale zlasti v povezavi z gradivom, ki so ga morali pri-
pravljati, raznolikost izzivov pa se navezuje predvsem na njihovo počutje in
pripisovanje pomena elementom poučevanja.
Kot navaja študentka 1, je bil zanjo največji izziv, kako organizirati učno uro
na način, da je učna priprava še vedno strukturirana v skladu z naslednjim
modelom: uvodna motivacija, osrednji del in zaključek. S strukturo učne ure
je imela enake težave tudi študentka 7. Študentka 2 se ni v taki meri obre-
menjevala s strukturo same učne ure, ampak bolj s pripravo interaktivnega
gradiva, ki od učenca ne bi zahtevalo veliko računalniškega znanja in bi mu
omogočilo, da ga predela v celoti. Študentka 2 je bila posebej pozorna tudi
na to, da ni pripravila predolgih navodil za branje, in na oblikovanje gradiv,
ki bi učence spodbudila k delu.
Študentka 3 je bila pri izvedbi izobraževanja na daljavo posebej pozorna
na razlago, ker se je zavedala tega, da vsi učenci snovi ne razumejo enako hi-
tro. Velik izziv je videla tudi v oblikovanju gradiva, kar ji je vzelo veliko časa,
predvsem zato, ker si je želela, da bi bilo estetsko dovršeno in bi že sam vi-
dez pritegnil učence. Kot je navedla študentka 9, je prav estetska dovršenost
356
