Page 355 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 355
Prednosti in izzivi izobraževanja na daljavo: perspektiva študentov, prihodnjih učiteljev
Kot je navedla študentka 3: »Starši tudi nimajo učiteljske izobrazbe in učen-
cem (sploh mlajšim) ne morejo podati znanja na pravilen način.« Študentki 6
in 7 navajata, da je bila pomoč staršev izjemnega pomena predvsem pri mlaj-
ših učencih, ki še ne znajo dobro brati. Ne glede na znanje staršev in ustrezne
tehnologije je izobraževanje na daljavo za starše obremenjujoče.
V zapisu dnevnika študentke 2 je bilo izpostavljeno, da učitelji z izobraževa-
njem na daljavo nimajo nadzora nad učenčevim delom, kar lahko privede do
nazadovanja otrok, sploh tistih, ki imajo učne težave. Študentka 2 je v dnev-
niku zapisala: »Izgublja se stik med učiteljem in učencem, ki je še posebej
v nižjih razredih izrednega pomena.« Podobno je navedla tudi študentka 3,
pri čemer je poudarila še, da učitelji glede na obrazno mimiko učencev lažje
ocenijo, ali so učenci snov razumeli oziroma ali so zmedeni, kar pa je bilo pri
izobraževanju na daljavo oteženo.
Kot izhaja iz zapisa študentke 1, je bilo poučevanje na daljavo za učitelje
naporno. V kratkem času so namreč morali popolnoma spremeniti način po-
učevanja, kar je tudi za učence pomenilo večji napor in več prilagajanja, saj
so se morali privaditi na drugačen način poučevanja in učenja. Študentje me-
nijo, da so imeli več težav s poučevanjem na daljavo tisti učitelji, ki niso bili
vešči uporabe IKT. To so povezovali predvsem s tistimi učitelji, ki imajo daljšo
delovno dobo, kar potrjuje tudi Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega
vala epidemije covida-19 v Sloveniji (Rupnik Vec 2020), saj rezultati kažejo, da
so ti učitelji ocenili, da niso preveč vešči uporabe digitalnih orodij za namene
poučevanja na daljavo.
Pri učencih težava ni bilo le nepoznavanje IKT, temveč tudi neprimerna teh-
nologija. Več jih je imelo slabšo internetno povezavo in to je močno oviralo
sledenje izobraževanju na daljavo. Izobraževanje na daljavo je od učencev
terjalo tudi bistveno več samostojnega dela in obravnave snovi, česar niso
bili vajeni, zato so porabili veliko več časa, kot če bi snov obravnavali v šoli.
Kot navaja študentka 5, sta preverjanje in ocenjevanje znanja težja, ker uči-
telji ne vidijo učencev in njihovega napredka oziroma nazadovanja. Posebno
pa izpostavlja naslednje dejstvo: »Učitelji tudi ne vedo, koliko ima učenec po-
moči s strani družine in ali vse rešuje sam ali ne.« Učitelji so imeli pri izobra-
ževanju na daljavo po mnenju študentov slabši vpogled v delo učencev in
njihov napredek, tudi sami so dali manj povratnih informacij. Študentka 9
navaja: »Učitelj nima tako dobrega vpogleda v to, ali učenci razumejo snov
in pa kako napredujejo pri določenih predmetih.«
Po mnenju študentov izobraževanje na daljavo največ težav povzroča
učencem z učnimi težavami, saj ti nimajo možnosti, da bi učitelja sproti pro-
sili za pomoč. Težko je tudi za starše, ki si niso mogli vzeti več časa zanje ali
355
Kot je navedla študentka 3: »Starši tudi nimajo učiteljske izobrazbe in učen-
cem (sploh mlajšim) ne morejo podati znanja na pravilen način.« Študentki 6
in 7 navajata, da je bila pomoč staršev izjemnega pomena predvsem pri mlaj-
ših učencih, ki še ne znajo dobro brati. Ne glede na znanje staršev in ustrezne
tehnologije je izobraževanje na daljavo za starše obremenjujoče.
V zapisu dnevnika študentke 2 je bilo izpostavljeno, da učitelji z izobraževa-
njem na daljavo nimajo nadzora nad učenčevim delom, kar lahko privede do
nazadovanja otrok, sploh tistih, ki imajo učne težave. Študentka 2 je v dnev-
niku zapisala: »Izgublja se stik med učiteljem in učencem, ki je še posebej
v nižjih razredih izrednega pomena.« Podobno je navedla tudi študentka 3,
pri čemer je poudarila še, da učitelji glede na obrazno mimiko učencev lažje
ocenijo, ali so učenci snov razumeli oziroma ali so zmedeni, kar pa je bilo pri
izobraževanju na daljavo oteženo.
Kot izhaja iz zapisa študentke 1, je bilo poučevanje na daljavo za učitelje
naporno. V kratkem času so namreč morali popolnoma spremeniti način po-
učevanja, kar je tudi za učence pomenilo večji napor in več prilagajanja, saj
so se morali privaditi na drugačen način poučevanja in učenja. Študentje me-
nijo, da so imeli več težav s poučevanjem na daljavo tisti učitelji, ki niso bili
vešči uporabe IKT. To so povezovali predvsem s tistimi učitelji, ki imajo daljšo
delovno dobo, kar potrjuje tudi Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega
vala epidemije covida-19 v Sloveniji (Rupnik Vec 2020), saj rezultati kažejo, da
so ti učitelji ocenili, da niso preveč vešči uporabe digitalnih orodij za namene
poučevanja na daljavo.
Pri učencih težava ni bilo le nepoznavanje IKT, temveč tudi neprimerna teh-
nologija. Več jih je imelo slabšo internetno povezavo in to je močno oviralo
sledenje izobraževanju na daljavo. Izobraževanje na daljavo je od učencev
terjalo tudi bistveno več samostojnega dela in obravnave snovi, česar niso
bili vajeni, zato so porabili veliko več časa, kot če bi snov obravnavali v šoli.
Kot navaja študentka 5, sta preverjanje in ocenjevanje znanja težja, ker uči-
telji ne vidijo učencev in njihovega napredka oziroma nazadovanja. Posebno
pa izpostavlja naslednje dejstvo: »Učitelji tudi ne vedo, koliko ima učenec po-
moči s strani družine in ali vse rešuje sam ali ne.« Učitelji so imeli pri izobra-
ževanju na daljavo po mnenju študentov slabši vpogled v delo učencev in
njihov napredek, tudi sami so dali manj povratnih informacij. Študentka 9
navaja: »Učitelj nima tako dobrega vpogleda v to, ali učenci razumejo snov
in pa kako napredujejo pri določenih predmetih.«
Po mnenju študentov izobraževanje na daljavo največ težav povzroča
učencem z učnimi težavami, saj ti nimajo možnosti, da bi učitelja sproti pro-
sili za pomoč. Težko je tudi za starše, ki si niso mogli vzeti več časa zanje ali
355
