Page 373 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 373
Pomen povratne informacije
v visokem šolstvu in uporaba
izobraževalne tehnologije
Alenka Andrejašič
Univerza na Primorskem
alenka.andrejasic@upr.si
Kakovostno in učinkovito podana povratna informacija lahko pripomore k štu-
dentovemu napredku pri študiju. Pomembno je, da podajanje povratne infor-
macije postane sestavni del pedagoškega procesa, da je vključeno v učni na-
črt. Za učinkovito povratno informacijo je pomembno, da se njenega pomena
zavedajo visokošolski učitelji in sodelavci ter študentje, pomembna je »pisme-
nost na področju povratne informacije« (angl. feedback literacy). Ker se vse po-
gostejša uporaba izobraževalne tehnologije v pedagoškem procesu, vključno
z online študijem, odraža tudi pri podajanju povratne informacije, bodo v pri-
spevku predstavljeni tudi načini podajanja s pomočjo uporabe izobraževalne
tehnologije (npr. uporaba videa, avdia ipd.) ter primeri dobrih praks. Pomen
izobraževalne tehnologije in online študija je v ospredje stopil predvsem v ob-
dobju epidemije covida-19, kar je prineslo nove izzive in priložnosti, ki bi jih
bilo smiselno nadgraditi in uporabiti tudi v prihodnje.
Ključne besede: povratna informacija, pismenost na področju povratne infor-
macije, izobraževalna tehnologija, covid-19
Uvod
O povratni informaciji, njenem pomenu in vlogi je govora predvsem v po-
slovnem svetu. Prve poglobljene raziskave o pomenu povratne informacije
na področju izobraževanja (vključno z visokošolskim) so bile opravljene v 80.
in 90. letih 20. stoletja (Wiliam 2012), vendar niso podale jasnega odgovora o
njeni vlogi v procesu učenja in poučevanja. Z okrepitvijo raziskav v naslednjih
desetletjih se je spremenil pogled na povratno informacijo.
Od začetnega razumevanja povratne informacije kot enosmernega pro-
cesa med visokošolskim učiteljem in sodelavcem (v nadaljevanju učitelj) ter
študentom (Hattie in Timpereley 2007) se je fokus prenesel na razumevanje
povratne informacije kot komunikacijskega procesa, kot dialoga med učite-
ljem in študentom (Carless 2015; Winstone in Carless 2020). To pa pomeni,
da je v procesu podajanja povratne informacije v središču študent, da je po-
membna nadaljnja aktivnost študenta po prejetju povratne informacije (Car-
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.373-387
v visokem šolstvu in uporaba
izobraževalne tehnologije
Alenka Andrejašič
Univerza na Primorskem
alenka.andrejasic@upr.si
Kakovostno in učinkovito podana povratna informacija lahko pripomore k štu-
dentovemu napredku pri študiju. Pomembno je, da podajanje povratne infor-
macije postane sestavni del pedagoškega procesa, da je vključeno v učni na-
črt. Za učinkovito povratno informacijo je pomembno, da se njenega pomena
zavedajo visokošolski učitelji in sodelavci ter študentje, pomembna je »pisme-
nost na področju povratne informacije« (angl. feedback literacy). Ker se vse po-
gostejša uporaba izobraževalne tehnologije v pedagoškem procesu, vključno
z online študijem, odraža tudi pri podajanju povratne informacije, bodo v pri-
spevku predstavljeni tudi načini podajanja s pomočjo uporabe izobraževalne
tehnologije (npr. uporaba videa, avdia ipd.) ter primeri dobrih praks. Pomen
izobraževalne tehnologije in online študija je v ospredje stopil predvsem v ob-
dobju epidemije covida-19, kar je prineslo nove izzive in priložnosti, ki bi jih
bilo smiselno nadgraditi in uporabiti tudi v prihodnje.
Ključne besede: povratna informacija, pismenost na področju povratne infor-
macije, izobraževalna tehnologija, covid-19
Uvod
O povratni informaciji, njenem pomenu in vlogi je govora predvsem v po-
slovnem svetu. Prve poglobljene raziskave o pomenu povratne informacije
na področju izobraževanja (vključno z visokošolskim) so bile opravljene v 80.
in 90. letih 20. stoletja (Wiliam 2012), vendar niso podale jasnega odgovora o
njeni vlogi v procesu učenja in poučevanja. Z okrepitvijo raziskav v naslednjih
desetletjih se je spremenil pogled na povratno informacijo.
Od začetnega razumevanja povratne informacije kot enosmernega pro-
cesa med visokošolskim učiteljem in sodelavcem (v nadaljevanju učitelj) ter
študentom (Hattie in Timpereley 2007) se je fokus prenesel na razumevanje
povratne informacije kot komunikacijskega procesa, kot dialoga med učite-
ljem in študentom (Carless 2015; Winstone in Carless 2020). To pa pomeni,
da je v procesu podajanja povratne informacije v središču študent, da je po-
membna nadaljnja aktivnost študenta po prejetju povratne informacije (Car-
Drobnič, J., S. Pelc, M. Kukanja Gabrijelčič, K. Česnik, N. Cotič in T. Volmut, ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje
v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-170-4.373-387
