Page 377 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 377
Pomen povratne informacije v visokem šolstvu in uporaba izobraževalne tehnologije
tni informaciji (ocenjevanje se lahko razume kot dejavnost, ki učiteljem in/ali
študentom odgovori na vprašanje oziroma vprašanja: »Kam grem?«, »Kako
grem?« in »Kako naprej?«).
Pismenost na področju povratne informacije
Za učinkovitost procesa povratne informacije je potrebna odgovornost uči-
teljev in študentov (Winstone idr. 2017). Učitelj mora razumeti, kako je po-
vratna informacija sprejeta s strani študenta, kakšna je študentova aktivnost,
kako se le-ta reflektira v študentovem znanju, ciljih, izboljšavah (Istenič 2021).
Pomembna je tudi vloga študenta, ki lahko prejeto informacijo razume ter je
na njeni osnovi pripravljen na aktivnosti za izboljšanje svojega znanja; lahko
pa se zgodi, da prejete informacije ne želi sprejeti, je ne razume in ne izvede
potrebnih aktivnosti za izboljšanje svojega znanja (Hast in Healy 2018; Win-
stone idr. 2017). Zaradi pomena celovitega procesa podajanja povratne infor-
macije ter njenega razumevanja s strani učiteljev in študentov sta Carless in
Naomi Winston (2020) vpeljala pojem »pismenost na področju povratne in-
formacije« (angl. feedback literacy).
Pismenost učiteljev na področju povratne informacije (Carless in Winstone
2020) je opredeljena kot znanje, strokovnost in pripravljenost na oblikovanje
procesa povratne informacije na način, ki študentom omogoča njeno spre-
jemanje in postavlja temelj za njihovo pismenost na tem področju. Znanje
vključuje poznavanje osnov procesa povratne informacije; strokovnost vklju-
čuje pedagoške spretnosti in sposobnosti načrtovanja ter implementiranja
procesa povratne informacije na načelih, ki temeljijo na raziskovanju (angl.
principled research-informed ways); pripravljenost na proces povratne infor-
macije vključuje stališča in želje za premagovanje izzivov ter prizadevanje za
razvoj produktivnih procesov povratne informacije za študente.
Pismenost študentov na področju povratne informacije (Carless in Win-
stone 2020) vključuje iskanje, generiranje in uporabo povratne informacije
ter razvoj sposobnosti pri akademskih presojah. Carless in Boud (2018) izpo-
stavljata, da pismenost študentov vključuje štiri med seboj povezane lastno-
sti, in sicer: cenjenje vrednosti povratne informacije, zmožnost sprejemanja
sodb na sofisticiran način, produktivno obvladovanje učinkovitih faktorjev in
ukrepanje na osnovi povratne informacije.
Prepletanje pismenosti študentov in pismenostiučiteljev na področju po-
vratne informacije mora postati sestavni del pedagoškega procesa, v kate-
rega morajo biti vključeni (Carless in Winstone 2020):
1. načrtovanje uporabe povratne informacije: prednostna naloga učite-
377
tni informaciji (ocenjevanje se lahko razume kot dejavnost, ki učiteljem in/ali
študentom odgovori na vprašanje oziroma vprašanja: »Kam grem?«, »Kako
grem?« in »Kako naprej?«).
Pismenost na področju povratne informacije
Za učinkovitost procesa povratne informacije je potrebna odgovornost uči-
teljev in študentov (Winstone idr. 2017). Učitelj mora razumeti, kako je po-
vratna informacija sprejeta s strani študenta, kakšna je študentova aktivnost,
kako se le-ta reflektira v študentovem znanju, ciljih, izboljšavah (Istenič 2021).
Pomembna je tudi vloga študenta, ki lahko prejeto informacijo razume ter je
na njeni osnovi pripravljen na aktivnosti za izboljšanje svojega znanja; lahko
pa se zgodi, da prejete informacije ne želi sprejeti, je ne razume in ne izvede
potrebnih aktivnosti za izboljšanje svojega znanja (Hast in Healy 2018; Win-
stone idr. 2017). Zaradi pomena celovitega procesa podajanja povratne infor-
macije ter njenega razumevanja s strani učiteljev in študentov sta Carless in
Naomi Winston (2020) vpeljala pojem »pismenost na področju povratne in-
formacije« (angl. feedback literacy).
Pismenost učiteljev na področju povratne informacije (Carless in Winstone
2020) je opredeljena kot znanje, strokovnost in pripravljenost na oblikovanje
procesa povratne informacije na način, ki študentom omogoča njeno spre-
jemanje in postavlja temelj za njihovo pismenost na tem področju. Znanje
vključuje poznavanje osnov procesa povratne informacije; strokovnost vklju-
čuje pedagoške spretnosti in sposobnosti načrtovanja ter implementiranja
procesa povratne informacije na načelih, ki temeljijo na raziskovanju (angl.
principled research-informed ways); pripravljenost na proces povratne infor-
macije vključuje stališča in želje za premagovanje izzivov ter prizadevanje za
razvoj produktivnih procesov povratne informacije za študente.
Pismenost študentov na področju povratne informacije (Carless in Win-
stone 2020) vključuje iskanje, generiranje in uporabo povratne informacije
ter razvoj sposobnosti pri akademskih presojah. Carless in Boud (2018) izpo-
stavljata, da pismenost študentov vključuje štiri med seboj povezane lastno-
sti, in sicer: cenjenje vrednosti povratne informacije, zmožnost sprejemanja
sodb na sofisticiran način, produktivno obvladovanje učinkovitih faktorjev in
ukrepanje na osnovi povratne informacije.
Prepletanje pismenosti študentov in pismenostiučiteljev na področju po-
vratne informacije mora postati sestavni del pedagoškega procesa, v kate-
rega morajo biti vključeni (Carless in Winstone 2020):
1. načrtovanje uporabe povratne informacije: prednostna naloga učite-
377
