Page 374 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 374
nka Andrejašič
less in Winstone 2020; Hast 2021; Hast in Haley 2018; Istenič 2021; Shute 2008).
Povratna informacija je, kot ugotavljajo različni avtorji (Carless in Boud 2018;
Hast 2021; Henderson idr. 2019; Wiliam 2012), pomembna za študenta in za
učitelja. Pravočasno in kakovostno podana daje študentu informacije o nje-
govem znanju, o tem, kar mora izboljšati, prav tako mu je v pomoč pri dose-
ganju učnih ciljev. Pri tem je pomembno (Hast 2021), da študent (pre)pozna
pomen prejete povratne informacije in jo je s ciljem izboljšanja svojega zna-
nja pripravljen sprejeti ter delovati na njeni osnovi. Za učitelja kot izvajalca
pedagoškega procesa je povratna informacija pomembna, ker z njeno po-
močjo pridobi informacije, ki so mu lahko v pomoč pri izboljšanju izvedbe
predmeta (Hast 2021). Pomembno je tudi, da pomen povratne informacije
poznata učitelj in študent, pomembna je »pismenost na področju povratne
informacije« (Carless in Winstone 2020).
Namen prispevka je predstaviti pomen in vlogo kakovostne ter učinkovito
podane povratne informacije v visokem šolstvu. Začeli bomo z opredelitvijo
ključnega pojma ter nadaljevali s pomenom poznavanja in razumevanja ce-
lovitega procesa podajanja povratne informacije s strani učiteljev in študen-
tov, vključno s t. i. »pismenostjo na področju povratne informacije« (angl.
feedback literacy) (Carless in Winstone 2020). V nadaljevanju bomo predsta-
vili načine podajanja povratne informacije, poudarek bo na podajanju s po-
močjo uporabe izobraževalne tehnologije, v e-okolju, online (avdio in video
povratna informacija). Prav tako bomo predstavili posamezne primere do-
brih praks podajanja informacije s pomočjo izobraževalne tehnologije. Vklju-
čenost izobraževalne tehnologije v pedagoškem procesu, vključno s prever-
janjem in z ocenjevanjem znanja ter s podajanjem povratne informacije, in
online študij sta stopila v ospredje v obdobju epidemije covida-19. Smiseln je
razmislek o tem, kako izkušnje, ki jih je to obdobje prineslo (tako pozitivne
kot negativne), izkoristiti in jih uporabiti v prihodnje.
Povratna informacija v visokem šolstvu
Eno prvih opredelitev pojma povratna informacija je leta 1977 podal Kulhavy;
opredelil jo je kot »enega od številnih postopkov, ki se uporabljajo pri sporo-
čanju posamezniku, učencu, ali je njegov odgovor pravilen ali napačen« (Kul-
havy v Wiliam 2012, 32). V naslednjih desetletjih se je začelo podrobnejše raz-
iskovanje pomena povratne informacije na področju izobraževanja, načina
njenega podajanja ter njene učinkovitosti, kar je privedlo do novega razu-
mevanja njenega pomena (Boud in Molloy 2013; Carless 2015; Carless in Boud
2018; Evans 2013; Hattie in Timperly 2007). Hattie in Helen Timperley (2007, 81–
82) povratno informacijo opredeljujeta kot »informacijo, ki je podana s strani
374
less in Winstone 2020; Hast 2021; Hast in Haley 2018; Istenič 2021; Shute 2008).
Povratna informacija je, kot ugotavljajo različni avtorji (Carless in Boud 2018;
Hast 2021; Henderson idr. 2019; Wiliam 2012), pomembna za študenta in za
učitelja. Pravočasno in kakovostno podana daje študentu informacije o nje-
govem znanju, o tem, kar mora izboljšati, prav tako mu je v pomoč pri dose-
ganju učnih ciljev. Pri tem je pomembno (Hast 2021), da študent (pre)pozna
pomen prejete povratne informacije in jo je s ciljem izboljšanja svojega zna-
nja pripravljen sprejeti ter delovati na njeni osnovi. Za učitelja kot izvajalca
pedagoškega procesa je povratna informacija pomembna, ker z njeno po-
močjo pridobi informacije, ki so mu lahko v pomoč pri izboljšanju izvedbe
predmeta (Hast 2021). Pomembno je tudi, da pomen povratne informacije
poznata učitelj in študent, pomembna je »pismenost na področju povratne
informacije« (Carless in Winstone 2020).
Namen prispevka je predstaviti pomen in vlogo kakovostne ter učinkovito
podane povratne informacije v visokem šolstvu. Začeli bomo z opredelitvijo
ključnega pojma ter nadaljevali s pomenom poznavanja in razumevanja ce-
lovitega procesa podajanja povratne informacije s strani učiteljev in študen-
tov, vključno s t. i. »pismenostjo na področju povratne informacije« (angl.
feedback literacy) (Carless in Winstone 2020). V nadaljevanju bomo predsta-
vili načine podajanja povratne informacije, poudarek bo na podajanju s po-
močjo uporabe izobraževalne tehnologije, v e-okolju, online (avdio in video
povratna informacija). Prav tako bomo predstavili posamezne primere do-
brih praks podajanja informacije s pomočjo izobraževalne tehnologije. Vklju-
čenost izobraževalne tehnologije v pedagoškem procesu, vključno s prever-
janjem in z ocenjevanjem znanja ter s podajanjem povratne informacije, in
online študij sta stopila v ospredje v obdobju epidemije covida-19. Smiseln je
razmislek o tem, kako izkušnje, ki jih je to obdobje prineslo (tako pozitivne
kot negativne), izkoristiti in jih uporabiti v prihodnje.
Povratna informacija v visokem šolstvu
Eno prvih opredelitev pojma povratna informacija je leta 1977 podal Kulhavy;
opredelil jo je kot »enega od številnih postopkov, ki se uporabljajo pri sporo-
čanju posamezniku, učencu, ali je njegov odgovor pravilen ali napačen« (Kul-
havy v Wiliam 2012, 32). V naslednjih desetletjih se je začelo podrobnejše raz-
iskovanje pomena povratne informacije na področju izobraževanja, načina
njenega podajanja ter njene učinkovitosti, kar je privedlo do novega razu-
mevanja njenega pomena (Boud in Molloy 2013; Carless 2015; Carless in Boud
2018; Evans 2013; Hattie in Timperly 2007). Hattie in Helen Timperley (2007, 81–
82) povratno informacijo opredeljujeta kot »informacijo, ki je podana s strani
374
