Page 378 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 378
nka Andrejašič
lja je, da vključi razvoj pismenosti na področju povratne informacije
učencev v učni načrt na način, da ocenjevanje in učne dejavnosti or-
ganizira tako, da študenta spodbuja k iskanju, ustvarjanju in uporabi
povratne informacije; pri tem je pomembna uporaba informacijsko-
komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT), ki omogoča ustvar-
janje, shranjevanje, dostop do povratnih informacij iz različnih virov in
njihovo uporabo;
2. odnosna dimenzija (angl. relational dimension): učitelj s svojo dosto-
pnostjo in zaupanjem vzpodbuja študenta k vzpostavljanju in nadalje-
vanju dialoga z njim;
3. pragmatična dimenzija: učitelji razvijajo miselnost, ki se osredotoča na
prakse s potencialom za izboljšanje učenja študentov.
Proces podajanja povratne informacije predstavlja izziv tako za učitelje kot
za študente (Carless in Winstone 2020). Študentje menijo, da je povratna in-
formacija pogosto nezadostna, podana v nepravem trenutku, težko razu-
mljiva, neuporabna, odvračajoča (Evans 2013). Po drugi strani se s težavami
soočajo tudi učitelji, ki pogosto poučujejo v velikih razredih in jim podajanje
povratne informacije predstavlja dodatno obremenitev (Winstone in Carless
2020) pa tudi frustracijo, ko je študentje ne jemljejo resno, je nočejo razumeti.
In prav pismenost na področju povratne informacije predstavlja pomemben
element, ki lahko prispeva k rešitvi tega izziva.
Izobraževalna tehnologija in podajanje povratne informacije
Z uveljavitvijo izobraževalne tehnologije (IT) na področju izobraževanja so se
spremenile oblike učenja in poučevanja ter komunikacija med udeleženci iz-
obraževalnega procesa (Kristl 2016), vključno s procesom preverjanja in oce-
njevanja znanja ter podajanjem povratne informacije (Hennessy in Forrester
2014). Iz raziskav izhaja, da uporaba digitalne tehnologije poveča študen-
tovo percepcijo učinkovitosti prejete povratne informacije (Harper, Green in
Fernandez-Toro 2018; Mahoney, Macfarlane in Ajjawi 2019; Yiğit in Seferoğlu
2021) ter izboljša njegovo izkušnjo prejemanja povratne informacije (Merry in
Orsmond 2008). Hkrati se z uveljavljanjem IT in s študijem na daljavo (online)
vedno bolj uveljavlja tudi z IT podprto podajanje povratne informacije (Ryan
idr. 2022).
Rešitev težav (Carless in Winstone 2020; Crook idr. 2012; Mahoney, Macfar-
lane in Ajjawi 2019) pri podajanju povratne informacije (npr. nečitljivosti pi-
snih komentarjev, časovna zahtevnost podajanja, (ne)pravočasnost podaja-
nja ipd.) je v uporabi IKT, ki lahko (Harper, Green in Fernandez-Toro 2018; Ma-
378
lja je, da vključi razvoj pismenosti na področju povratne informacije
učencev v učni načrt na način, da ocenjevanje in učne dejavnosti or-
ganizira tako, da študenta spodbuja k iskanju, ustvarjanju in uporabi
povratne informacije; pri tem je pomembna uporaba informacijsko-
komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT), ki omogoča ustvar-
janje, shranjevanje, dostop do povratnih informacij iz različnih virov in
njihovo uporabo;
2. odnosna dimenzija (angl. relational dimension): učitelj s svojo dosto-
pnostjo in zaupanjem vzpodbuja študenta k vzpostavljanju in nadalje-
vanju dialoga z njim;
3. pragmatična dimenzija: učitelji razvijajo miselnost, ki se osredotoča na
prakse s potencialom za izboljšanje učenja študentov.
Proces podajanja povratne informacije predstavlja izziv tako za učitelje kot
za študente (Carless in Winstone 2020). Študentje menijo, da je povratna in-
formacija pogosto nezadostna, podana v nepravem trenutku, težko razu-
mljiva, neuporabna, odvračajoča (Evans 2013). Po drugi strani se s težavami
soočajo tudi učitelji, ki pogosto poučujejo v velikih razredih in jim podajanje
povratne informacije predstavlja dodatno obremenitev (Winstone in Carless
2020) pa tudi frustracijo, ko je študentje ne jemljejo resno, je nočejo razumeti.
In prav pismenost na področju povratne informacije predstavlja pomemben
element, ki lahko prispeva k rešitvi tega izziva.
Izobraževalna tehnologija in podajanje povratne informacije
Z uveljavitvijo izobraževalne tehnologije (IT) na področju izobraževanja so se
spremenile oblike učenja in poučevanja ter komunikacija med udeleženci iz-
obraževalnega procesa (Kristl 2016), vključno s procesom preverjanja in oce-
njevanja znanja ter podajanjem povratne informacije (Hennessy in Forrester
2014). Iz raziskav izhaja, da uporaba digitalne tehnologije poveča študen-
tovo percepcijo učinkovitosti prejete povratne informacije (Harper, Green in
Fernandez-Toro 2018; Mahoney, Macfarlane in Ajjawi 2019; Yiğit in Seferoğlu
2021) ter izboljša njegovo izkušnjo prejemanja povratne informacije (Merry in
Orsmond 2008). Hkrati se z uveljavljanjem IT in s študijem na daljavo (online)
vedno bolj uveljavlja tudi z IT podprto podajanje povratne informacije (Ryan
idr. 2022).
Rešitev težav (Carless in Winstone 2020; Crook idr. 2012; Mahoney, Macfar-
lane in Ajjawi 2019) pri podajanju povratne informacije (npr. nečitljivosti pi-
snih komentarjev, časovna zahtevnost podajanja, (ne)pravočasnost podaja-
nja ipd.) je v uporabi IKT, ki lahko (Harper, Green in Fernandez-Toro 2018; Ma-
378
