Page 375 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 375
Pomen povratne informacije v visokem šolstvu in uporaba izobraževalne tehnologije
učitelja, vrstnikov in staršev,« Carless (2015) pa jo razume kot proces, v kate-
rem študent osmisli informacijo o svojem delu, o svoji izvedbi in jo uporabi
za izboljšanje kakovosti svojega dela ali učnih strategij. Carlessovo razume-
vanje (Henderson idr. 2019) v ospredje postavlja študenta in njegove potrebe,
kar pomeni, da proces podajanja povratne informacije ni enostaven in eno-
značen. Ker so študentje različni (glede na osebnost, motivacijo, predznanje,
znanje, interese ipd.), je težko govoriti o splošnem modelu, o načinu poda-
janja povratne informacije, ki bi ustrezal vsem (Krause-Jenson 2010), možno
pa je oblikovati smernice, priporočila, napotke, ki so v pomoč učitelju in štu-
dentu.
Povratna informacija je pomemben dejavnik kakovostnega visokošol-
skega izobraževanja, ki študentu in učitelju omogoči, da: (a) dobita infor-
macijo o svojem delu; (b) na osnovi te informacije izboljšata svoje delo; (c)
dosežeta v učnih načrtih navedene cilje in kompetence (Boud in Molloy 2013;
Evans 2013). Povratna informacija je informacija o tem, kako je študent uspe-
šen pri svojih prizadevanjih za dosego cilja, da je učinkovita, pa mora biti:
(a) usmerjena v cilj (jasno postavljen cilj); (b) jasna in oprijemljiva (rezultat
mora biti povezan s ciljem); (c) konkretna, specifična in uporabna (zagota-
vljati mora študentovo aktivnost, ocena »dobro opravljeno« ni dovolj); (d)
študentu prijazna in razumljiva; (e) pravočasna (tudi s pomočjo tehnologije);
(f ) stalna ter (g) konsistentna, stabilna, natančna in zaupanja vredna (Wiggins
2012).
Winstone idr. (2017) izpostavljajo velik učinek povratne informacije na štu-
dentovo učenje in razvoj njegovih spretnosti. Kot pravi Diana Laurillard (2002,
55), »je aktivnost brez povratne informacije za študenta popolnoma nepro-
duktivna, prav tako pa postaja vse jasneje, da je neproduktivna tudi povratna
informacija brez ustrezne aktivnosti«. Slednje pomeni, da mora za učinkovito
učenje v procesu povratne informacije aktivno sodelovati tudi študent. Prav
tako (Hast 2021) vsebina povratne informacije vpliva na študentovo angažira-
nost pri študiju, pri čemer je pomembno, kako podpira razvoj samoregulacij-
skih spretnosti. Če je smisel povratne informacije v izboljšanju študentovega
znanja, njegove samoučinkovitosti in v sprožitvi samoregulativnih procesov,
je pomembno, kako jo študent zazna, razume (Hast in Healy 2018). Povratna
informacija ima največji učinek, ko se nanaša na napačne interpretacije in ne
na popolno nerazumevanje, saj, kot pravi Kulhavy (1977 v Hattie in Timper-
ley 2007, 82), »če študent gradiva, vsebine ne razume, ne pozna, je podajanje
povratne informacije brez učinka, ker prejete informacije študent ne more
povezati z že znanim«. Ko je povratna informacija povezana s korekcijo, po-
pravki, postane medsebojno povezana s procesom izobraževanja, nato pa
375
učitelja, vrstnikov in staršev,« Carless (2015) pa jo razume kot proces, v kate-
rem študent osmisli informacijo o svojem delu, o svoji izvedbi in jo uporabi
za izboljšanje kakovosti svojega dela ali učnih strategij. Carlessovo razume-
vanje (Henderson idr. 2019) v ospredje postavlja študenta in njegove potrebe,
kar pomeni, da proces podajanja povratne informacije ni enostaven in eno-
značen. Ker so študentje različni (glede na osebnost, motivacijo, predznanje,
znanje, interese ipd.), je težko govoriti o splošnem modelu, o načinu poda-
janja povratne informacije, ki bi ustrezal vsem (Krause-Jenson 2010), možno
pa je oblikovati smernice, priporočila, napotke, ki so v pomoč učitelju in štu-
dentu.
Povratna informacija je pomemben dejavnik kakovostnega visokošol-
skega izobraževanja, ki študentu in učitelju omogoči, da: (a) dobita infor-
macijo o svojem delu; (b) na osnovi te informacije izboljšata svoje delo; (c)
dosežeta v učnih načrtih navedene cilje in kompetence (Boud in Molloy 2013;
Evans 2013). Povratna informacija je informacija o tem, kako je študent uspe-
šen pri svojih prizadevanjih za dosego cilja, da je učinkovita, pa mora biti:
(a) usmerjena v cilj (jasno postavljen cilj); (b) jasna in oprijemljiva (rezultat
mora biti povezan s ciljem); (c) konkretna, specifična in uporabna (zagota-
vljati mora študentovo aktivnost, ocena »dobro opravljeno« ni dovolj); (d)
študentu prijazna in razumljiva; (e) pravočasna (tudi s pomočjo tehnologije);
(f ) stalna ter (g) konsistentna, stabilna, natančna in zaupanja vredna (Wiggins
2012).
Winstone idr. (2017) izpostavljajo velik učinek povratne informacije na štu-
dentovo učenje in razvoj njegovih spretnosti. Kot pravi Diana Laurillard (2002,
55), »je aktivnost brez povratne informacije za študenta popolnoma nepro-
duktivna, prav tako pa postaja vse jasneje, da je neproduktivna tudi povratna
informacija brez ustrezne aktivnosti«. Slednje pomeni, da mora za učinkovito
učenje v procesu povratne informacije aktivno sodelovati tudi študent. Prav
tako (Hast 2021) vsebina povratne informacije vpliva na študentovo angažira-
nost pri študiju, pri čemer je pomembno, kako podpira razvoj samoregulacij-
skih spretnosti. Če je smisel povratne informacije v izboljšanju študentovega
znanja, njegove samoučinkovitosti in v sprožitvi samoregulativnih procesov,
je pomembno, kako jo študent zazna, razume (Hast in Healy 2018). Povratna
informacija ima največji učinek, ko se nanaša na napačne interpretacije in ne
na popolno nerazumevanje, saj, kot pravi Kulhavy (1977 v Hattie in Timper-
ley 2007, 82), »če študent gradiva, vsebine ne razume, ne pozna, je podajanje
povratne informacije brez učinka, ker prejete informacije študent ne more
povezati z že znanim«. Ko je povratna informacija povezana s korekcijo, po-
pravki, postane medsebojno povezana s procesom izobraževanja, nato pa
375
