Page 379 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 379
Pomen povratne informacije v visokem šolstvu in uporaba izobraževalne tehnologije
honey, Macfarlane in Ajjawi 2019) poveča študentovo percepcijo kakovosti
prejete povratne informacije. Hast (2021) poudarja, da je pri podajanju po-
vratne informacije na daljavo potrebna kreativnost (npr. uporaba avdia), ter
opozarja na pomen ustrezne usposobljenosti študentov za uporabo relevan-
tne platforme kljub dejstvu, da jih je velika večina tehnološko pismenih, da
poznajo in uporabljajo številne aplikacije. Kot navaja Andreja Istenič (2021),
široke možnosti s tehnologijo podprtega podajanja povratne informacije, ki
so učiteljem na razpolago, zahtevajo določene strategije na strani tako uči-
teljev kot tudi študentov. Uporaba pisne ali ustne povratne informacije v in-
terakcijah »iz oči v oči« ali situacijah, ki temeljijo na videu, od učitelja zahteva
določene strategije in spretnosti. Slednje nakazuje na pomen ustrezne uspo-
sobljenosti študentov in učiteljev (pri poznavanju uporabe IT in pri komuni-
kaciji) (Istenič 2021).
Video povratna informacija (Crook idr. 2012) lahko izboljša izkušnje učite-
ljev in študentov, poleg tega uporaba videotehnologije študentom omogoči,
da do povratne informacije dostopajo na daljavo, s čimer jim je omogočena
večja fleksibilnost pri študiju. Paige Mahoney, Susie Macfarlan in Rola Ajjawi
(2019) ugotavljajo, da ni enotnega razumevanja tega, kaj je »video povratna
informacija«, ter navajajo naslednje oblike: (a) »prenos zaslona« (angl. screen-
cast feedback): video povratna informacija je sestavljena iz posnetka zaslona
ali označenega okna (tudi »zajem zaslona« ali »oddajanje zaslona«) ter pre-
mika miške, zaslona in tipkanja s hkratno zvočno pripovedjo; (b) video povra-
tna informacija z »govorečo glavo« (angl. talking head video feedback): učitelj
se posname pri podajanju povratne informacije študentu in mu jo nato po-
sreduje (Lamey 2015, 692); (c) kombinacija »prenosa zaslona« in video povra-
tne informacije z »govorečo glavo«: je kombinacija zgoraj omenjenih oblik;
njena značilnost je, da se videoposnetek učitelja pokaže na zaslonu, s čimer
naj bi se zagotovila fizična bližina.
Video povratna informacija (Lamey 2015) študentom ponuja informacijo
o tem, kako biti uspešnejši, kako napredovati, saj podaja več konstruktiv-
nih predlogov, komentarjev, nasvetov za prihodnje naloge. Izpostavljen je
torej pomen, ki ga ima povratna informacija za prihodnje, nadaljnje aktiv-
nosti (angl. feedforward), oziroma kot pravita Hattie in Timperleyjeva (2007),
odgovarja na vprašanje »Kam/kako naprej?«. Iz določenih raziskav (Carless in
Winstone 2020; Crook idr. 2012; Mahoney, Macfarlane in Ajjawi 2019) izhaja,
da uporaba videa pri podajanju povratne informacije zmanjša občutek lo-
čenosti oziroma izoliranosti od učitelja. Tracii Ryan (2021) izpostavlja pomen
video povratne informacije za študente, vključene v online študij. Raziskave
(kot npr. Borup, West in Thomas 2015) so namreč pokazale, da so študenti
379
honey, Macfarlane in Ajjawi 2019) poveča študentovo percepcijo kakovosti
prejete povratne informacije. Hast (2021) poudarja, da je pri podajanju po-
vratne informacije na daljavo potrebna kreativnost (npr. uporaba avdia), ter
opozarja na pomen ustrezne usposobljenosti študentov za uporabo relevan-
tne platforme kljub dejstvu, da jih je velika večina tehnološko pismenih, da
poznajo in uporabljajo številne aplikacije. Kot navaja Andreja Istenič (2021),
široke možnosti s tehnologijo podprtega podajanja povratne informacije, ki
so učiteljem na razpolago, zahtevajo določene strategije na strani tako uči-
teljev kot tudi študentov. Uporaba pisne ali ustne povratne informacije v in-
terakcijah »iz oči v oči« ali situacijah, ki temeljijo na videu, od učitelja zahteva
določene strategije in spretnosti. Slednje nakazuje na pomen ustrezne uspo-
sobljenosti študentov in učiteljev (pri poznavanju uporabe IT in pri komuni-
kaciji) (Istenič 2021).
Video povratna informacija (Crook idr. 2012) lahko izboljša izkušnje učite-
ljev in študentov, poleg tega uporaba videotehnologije študentom omogoči,
da do povratne informacije dostopajo na daljavo, s čimer jim je omogočena
večja fleksibilnost pri študiju. Paige Mahoney, Susie Macfarlan in Rola Ajjawi
(2019) ugotavljajo, da ni enotnega razumevanja tega, kaj je »video povratna
informacija«, ter navajajo naslednje oblike: (a) »prenos zaslona« (angl. screen-
cast feedback): video povratna informacija je sestavljena iz posnetka zaslona
ali označenega okna (tudi »zajem zaslona« ali »oddajanje zaslona«) ter pre-
mika miške, zaslona in tipkanja s hkratno zvočno pripovedjo; (b) video povra-
tna informacija z »govorečo glavo« (angl. talking head video feedback): učitelj
se posname pri podajanju povratne informacije študentu in mu jo nato po-
sreduje (Lamey 2015, 692); (c) kombinacija »prenosa zaslona« in video povra-
tne informacije z »govorečo glavo«: je kombinacija zgoraj omenjenih oblik;
njena značilnost je, da se videoposnetek učitelja pokaže na zaslonu, s čimer
naj bi se zagotovila fizična bližina.
Video povratna informacija (Lamey 2015) študentom ponuja informacijo
o tem, kako biti uspešnejši, kako napredovati, saj podaja več konstruktiv-
nih predlogov, komentarjev, nasvetov za prihodnje naloge. Izpostavljen je
torej pomen, ki ga ima povratna informacija za prihodnje, nadaljnje aktiv-
nosti (angl. feedforward), oziroma kot pravita Hattie in Timperleyjeva (2007),
odgovarja na vprašanje »Kam/kako naprej?«. Iz določenih raziskav (Carless in
Winstone 2020; Crook idr. 2012; Mahoney, Macfarlane in Ajjawi 2019) izhaja,
da uporaba videa pri podajanju povratne informacije zmanjša občutek lo-
čenosti oziroma izoliranosti od učitelja. Tracii Ryan (2021) izpostavlja pomen
video povratne informacije za študente, vključene v online študij. Raziskave
(kot npr. Borup, West in Thomas 2015) so namreč pokazale, da so študenti
379
