Page 380 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 380
nka Andrejašič
čutili večjo podporo, počutili so se bolj cenjene in spodbujane, ko so jim uči-
telji povratno informacijo o prejeti oceni posredovali kot asinhrone video-
posnetke (in ne kot besedilo). Hkrati pa, kot opozarja Tracii Ryan (2021), se
je treba zavedati, da so bile te raziskave opravljene med študenti, ki so bili
vključeni v hibridni študij in ki so imeli tudi fizičen stik z drugimi študenti ter
učitelji.
Avdio (zvočna) povratna informacija je digitalna zvočna datoteka, ki vse-
buje formativne ustne povratne informacije in včasih vključuje tudi sliko (Fi-
lius idr. 2019). Merry in Orsmond (2008) menita, da je avdio povratna infor-
macija študentom razumljivejša, saj so bolj navajeni, da jo prejmejo v zvočni
obliki, kar je lahko posledica povečane uporabe multimedijske tehnologije v
vsakdanjem življenju. Študentom (Filius idr. 2019) se zdi avdio povratna infor-
macija v primerjavi s pisno bolj personalizirana, povezana z vključenostjo in
učno skupnostjo, zdi se jim bolj podpirajoča, občutek imajo, da učitelje skrbi
za njih.
Kot izhaja iz raziskav, je pri podajanju povratne informacije smiselno upo-
rabiti kombinacijo različnih oblik, npr. avdio- in pisne (Hennessy in Forre-
ster 2014), kar naj bi študentom dalo jasnejšo indikacijo o tem, kako izbolj-
šati delo. S kombinacijo različnih metod (Ryan, Henderson in Phillips 2019) bi
namreč učitelj lahko pritegnil različne študente (ki so jim všeč različni učni
stili, načini komuniciranja), na ta način naj bi se tudi zmanjšala neangažira-
nost študentov.
Prednosti različnih z IT podprtih načinov podajanja povratne informacije
(Ryan, Henderson in Phillips 2019) so: (a) datoteka z avdioposnetkom je lahko
pripravljena v obvladljivi velikosti in jo je mogoče zlahka deliti s študenti po
e-pošti ali vključiti (povezavo) v pisno ocenjevalno nalogo; slabost je v omeji-
tvi na en kanal komunikacije (zvok); (b) videoposnetek zagotavlja dva kanala
komunikacije (zvok in sliko), z dodatnimi vizualnimi namigi (npr. govorico te-
lesa, izrazom obraza, demonstracijo) pa lahko študent pridobi še več (doda-
tnih) informacij; (c) posnetek zaslona je podoben videoposnetku, dodan je še
dodaten kanal komunikacije. Z delitvijo zaslona učitelj na enem delu pred-
stavi študentovo nalogo, obraz in zvok pa na drugem delu.
Pri podajanju povratne informacije študentom, vključenim v online študij,
so pomembne naslednje kompetence učitelja (Leibold in Schwarz 2015): ja-
snost sporočanja pričakovanj glede njihove uspešnosti, transparentnost oce-
njevanja, zagotavljanje takojšnje povratne informacije, podajanje povratne
informacije, ki je študentom v pomoč in izboljšuje njihovo učenje, ter zago-
tavljanje jasnih in podrobnih povratnih informacij, ki se nanašajo na nalogo
(Bigatel idr. 2012). Prav tako mora biti učitelj pozoren, da (Leibold in Schwarz
380
čutili večjo podporo, počutili so se bolj cenjene in spodbujane, ko so jim uči-
telji povratno informacijo o prejeti oceni posredovali kot asinhrone video-
posnetke (in ne kot besedilo). Hkrati pa, kot opozarja Tracii Ryan (2021), se
je treba zavedati, da so bile te raziskave opravljene med študenti, ki so bili
vključeni v hibridni študij in ki so imeli tudi fizičen stik z drugimi študenti ter
učitelji.
Avdio (zvočna) povratna informacija je digitalna zvočna datoteka, ki vse-
buje formativne ustne povratne informacije in včasih vključuje tudi sliko (Fi-
lius idr. 2019). Merry in Orsmond (2008) menita, da je avdio povratna infor-
macija študentom razumljivejša, saj so bolj navajeni, da jo prejmejo v zvočni
obliki, kar je lahko posledica povečane uporabe multimedijske tehnologije v
vsakdanjem življenju. Študentom (Filius idr. 2019) se zdi avdio povratna infor-
macija v primerjavi s pisno bolj personalizirana, povezana z vključenostjo in
učno skupnostjo, zdi se jim bolj podpirajoča, občutek imajo, da učitelje skrbi
za njih.
Kot izhaja iz raziskav, je pri podajanju povratne informacije smiselno upo-
rabiti kombinacijo različnih oblik, npr. avdio- in pisne (Hennessy in Forre-
ster 2014), kar naj bi študentom dalo jasnejšo indikacijo o tem, kako izbolj-
šati delo. S kombinacijo različnih metod (Ryan, Henderson in Phillips 2019) bi
namreč učitelj lahko pritegnil različne študente (ki so jim všeč različni učni
stili, načini komuniciranja), na ta način naj bi se tudi zmanjšala neangažira-
nost študentov.
Prednosti različnih z IT podprtih načinov podajanja povratne informacije
(Ryan, Henderson in Phillips 2019) so: (a) datoteka z avdioposnetkom je lahko
pripravljena v obvladljivi velikosti in jo je mogoče zlahka deliti s študenti po
e-pošti ali vključiti (povezavo) v pisno ocenjevalno nalogo; slabost je v omeji-
tvi na en kanal komunikacije (zvok); (b) videoposnetek zagotavlja dva kanala
komunikacije (zvok in sliko), z dodatnimi vizualnimi namigi (npr. govorico te-
lesa, izrazom obraza, demonstracijo) pa lahko študent pridobi še več (doda-
tnih) informacij; (c) posnetek zaslona je podoben videoposnetku, dodan je še
dodaten kanal komunikacije. Z delitvijo zaslona učitelj na enem delu pred-
stavi študentovo nalogo, obraz in zvok pa na drugem delu.
Pri podajanju povratne informacije študentom, vključenim v online študij,
so pomembne naslednje kompetence učitelja (Leibold in Schwarz 2015): ja-
snost sporočanja pričakovanj glede njihove uspešnosti, transparentnost oce-
njevanja, zagotavljanje takojšnje povratne informacije, podajanje povratne
informacije, ki je študentom v pomoč in izboljšuje njihovo učenje, ter zago-
tavljanje jasnih in podrobnih povratnih informacij, ki se nanašajo na nalogo
(Bigatel idr. 2012). Prav tako mora biti učitelj pozoren, da (Leibold in Schwarz
380
