Page 397 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 397
Učenje in poučevanje statistike v času izobraževanja na daljavo
– shematizirajo dejavnost s stolpci: vsaka slika dečka postane moder kva-
dratek in vsaka skica deklice roza kvadratek – učenci tako načrtajo pri-
kaz s stolpci in sestavijo legendo.
Na simbolni ravni učenci znajo posploševati probleme in reševati nove
probleme, s katerimi se srečujejo tudi v svojem vsakdanu, npr. znajo dolo-
čiti višino sošolcev, frekvenco posameznih črk v besedilu, najbolj priljubljeno
barvo ipd. S tem so sposobni matematizirati okolje, v katerem živijo.
Predstavljeni model ni uporaben samo za mlajše učence, temveč predsta-
vlja splošen model, ki ga je mogoče uporabljati v osnovni šoli. Velik pomen
igrajo grafi in grafične predstavitve podatkov: številne raziskave podpirajo tr-
ditev, da je treba v osnovni šoli razvijati sposobnost grafičnega upodabljanja
podatkov in branja grafov (Chick in Pierce 2008). Od tod sledi, da bi morali
učitelji matematike več časa posvetiti razvoju razumevanja prikazov s stolpci
oziroma vrsticami ter drugih načinov grafičnega upodabljanja podatkov, saj
le-ti predstavljajo ključno kompetenco statistične pismenosti.
Učenci osnovne statistične pojme spoznajo preko igre in empirizma (Go-
dino idr. 2008). Predstavljeni primer sestavljanja dveh vrst, da se ugotovi, ali
je v razredu več dečkov ali deklic, oziroma uporabljanje take »žive« vrste s
pomočjo kock predstavlja način, kako preiti iz konkretne faze k statistični for-
malizaciji in reprezentaciji, s čimer se učno snov povezuje s prakso (Chick in
Pierce 2008). V osnovni šoli je torej treba uporabljati igre in druge praktične
aktivnosti, skupaj s problemi iz vsakodnevnega življenja (Boyle idr. 2014).
Učenje in poučevanje statistike v srednji šoli
Poučevanje statistike v srednji šoli bi moralo biti naravno nadaljevanje po-
učevanja tega predmeta v osnovni šoli. Osnovnošolci razumejo nekaj osnov-
nih statističnih pojmov in procedur, vendar se v osnovni šoli statistično pi-
smenost večinoma razvija preko praktičnih vaj in iger. Tak način raziskovanja
in dela bi moral biti prisoten tudi v srednji šoli (Koleza in Kontogianni 2013), saj
imajo nekateri srednješolci še vedno nekaj težav pri razumevanju osnovnih
statističnih pojmov (Idehen 2020; Saidi in Siew 2019), kot sta npr. reprezenta-
cija in interpretacija podatkov (Ong in Shahrill 2014).
Težko predstavimo, katere statistične vsebine bi morali dijaki obvladati, saj
se učni načrti statistike po svetu močno razlikujejo; vsaka država si prizadeva,
da bi dijaki dosegali različne cilje in kompetence. Kot izhodiščno točko pa
lahko upoštevamo dokument »PISA 2021 Mathematics Framework (Draft)«
(OECD 2018), v katerem piše, da bi morali dijaki dobro razumeti pojem razpr-
šenost, ki predstavlja srce celotnega učenja in poučevanja statistike (str. 19).
397
– shematizirajo dejavnost s stolpci: vsaka slika dečka postane moder kva-
dratek in vsaka skica deklice roza kvadratek – učenci tako načrtajo pri-
kaz s stolpci in sestavijo legendo.
Na simbolni ravni učenci znajo posploševati probleme in reševati nove
probleme, s katerimi se srečujejo tudi v svojem vsakdanu, npr. znajo dolo-
čiti višino sošolcev, frekvenco posameznih črk v besedilu, najbolj priljubljeno
barvo ipd. S tem so sposobni matematizirati okolje, v katerem živijo.
Predstavljeni model ni uporaben samo za mlajše učence, temveč predsta-
vlja splošen model, ki ga je mogoče uporabljati v osnovni šoli. Velik pomen
igrajo grafi in grafične predstavitve podatkov: številne raziskave podpirajo tr-
ditev, da je treba v osnovni šoli razvijati sposobnost grafičnega upodabljanja
podatkov in branja grafov (Chick in Pierce 2008). Od tod sledi, da bi morali
učitelji matematike več časa posvetiti razvoju razumevanja prikazov s stolpci
oziroma vrsticami ter drugih načinov grafičnega upodabljanja podatkov, saj
le-ti predstavljajo ključno kompetenco statistične pismenosti.
Učenci osnovne statistične pojme spoznajo preko igre in empirizma (Go-
dino idr. 2008). Predstavljeni primer sestavljanja dveh vrst, da se ugotovi, ali
je v razredu več dečkov ali deklic, oziroma uporabljanje take »žive« vrste s
pomočjo kock predstavlja način, kako preiti iz konkretne faze k statistični for-
malizaciji in reprezentaciji, s čimer se učno snov povezuje s prakso (Chick in
Pierce 2008). V osnovni šoli je torej treba uporabljati igre in druge praktične
aktivnosti, skupaj s problemi iz vsakodnevnega življenja (Boyle idr. 2014).
Učenje in poučevanje statistike v srednji šoli
Poučevanje statistike v srednji šoli bi moralo biti naravno nadaljevanje po-
učevanja tega predmeta v osnovni šoli. Osnovnošolci razumejo nekaj osnov-
nih statističnih pojmov in procedur, vendar se v osnovni šoli statistično pi-
smenost večinoma razvija preko praktičnih vaj in iger. Tak način raziskovanja
in dela bi moral biti prisoten tudi v srednji šoli (Koleza in Kontogianni 2013), saj
imajo nekateri srednješolci še vedno nekaj težav pri razumevanju osnovnih
statističnih pojmov (Idehen 2020; Saidi in Siew 2019), kot sta npr. reprezenta-
cija in interpretacija podatkov (Ong in Shahrill 2014).
Težko predstavimo, katere statistične vsebine bi morali dijaki obvladati, saj
se učni načrti statistike po svetu močno razlikujejo; vsaka država si prizadeva,
da bi dijaki dosegali različne cilje in kompetence. Kot izhodiščno točko pa
lahko upoštevamo dokument »PISA 2021 Mathematics Framework (Draft)«
(OECD 2018), v katerem piše, da bi morali dijaki dobro razumeti pojem razpr-
šenost, ki predstavlja srce celotnega učenja in poučevanja statistike (str. 19).
397
