Page 428 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 428
eja Maljevac in Aksinja Kermauner
izjema kot pravilo. Med prvim valom covida-19 smo se začeli v veliki meri sa-
moizobraževati in usposabljati za delo na spletnih platformah ter za uporabo
različnih aplikacij in programov, ki omogočajo čim enakovrednejši približek
izvedbi študija v živo. Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem je kot ena
izmed prvih vzgojno-izobraževalnih institucij v Sloveniji pričela z uporabo
videokonferenčnega sistema Zoom za neposredno delo s študenti. Vsi so-
delujoči v študijskem procesu, tako izvajalci kot študentje, smo ga relativno
hitro usvojili in se sproti učili načinov ter možnosti uporabe. V nadaljevanju
prispevka želimo prikazati in opisati spekter metod ter oblik dela, ki smo jih
uporabili med študijem na daljavo, in jih primerjati z metodami ter oblikami
dela pri izvedbi študija v živo.
Pri svojem delu na nov način smo morali bili kar se da inovativni predvsem
pri izvedbi vaj, ki so pri predmetu Metode dela s slepimi in slabovidnimi za-
snovane izrazito praktično in izkustveno. Pri vajah uporabljamo tudi speci-
alne pripomočke, ki jih študentje predhodno ne poznajo in se v veliki meri
prvič srečajo z njimi ravno pri predmetu, kjer smo se z njihovo pomočjo za
ponotranjenje izkušnje slepote in slabovidnosti precej posluževali izkustve-
nega učenja.
Tradicionalna, frontalna oblika pouka, pri katerem so učeči se povsem pa-
sivni, je že precej zastarela (Skribe-Dimec 2008), sodobno učenje pa se opira
na progresivno spreminjanje posameznika na osnovi njegove lastne aktiv-
nosti na ta način, da se obstoječe znanje povezuje z novim (Ferjan 2005; Iva-
nuš Grmek, Čagran in Sadek 2009). Pri vseh sodobnih didaktičnih pristopih
poučevanja, ki temeljijo večinoma na konstruktivistični filozofiji, učeči se na-
stopajo kot aktivni udeleženci v procesu učenja, ki na osnovi lastnih izkušenj
gradijo, konstruirajo svoje znanje z osmišljevanjem lastnih izkušenj (Gil-Pérez
idr. 2002; Mastropieri idr. 2001; Trundle 2014). Mojca Garvas (2010) meni, da se
najbolje učimo, če nekaj naredimo sami in to preizkusimo v praksi. Pri nepo-
srednem srečanju s pojavom in z ukrepanjem v resnični situaciji ima osred-
njo vlogo osebna izkušnja. Teoretiki izkustvenega učenja, kot so Kolb, Piaget,
Dewey, Lewin, Neil in drugi, navajajo, da se posameznik najbolje nauči stvari,
če jih izkusi sam in je pri učenju aktiven (po Marentič Požarnik 2000). Izku-
stveno učenje je torej proces refleksije posameznikove izkušnje, na podlagi
katere nastane nov pogled na novo znanje (Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek
2009).
Študij na daljavo
Študij na daljavo je ena izmed oblik izobraževanja na daljavo, za katero je
značilno, da sta učitelj in učenec fizično ločena, izobraževalni proces pa
428
izjema kot pravilo. Med prvim valom covida-19 smo se začeli v veliki meri sa-
moizobraževati in usposabljati za delo na spletnih platformah ter za uporabo
različnih aplikacij in programov, ki omogočajo čim enakovrednejši približek
izvedbi študija v živo. Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem je kot ena
izmed prvih vzgojno-izobraževalnih institucij v Sloveniji pričela z uporabo
videokonferenčnega sistema Zoom za neposredno delo s študenti. Vsi so-
delujoči v študijskem procesu, tako izvajalci kot študentje, smo ga relativno
hitro usvojili in se sproti učili načinov ter možnosti uporabe. V nadaljevanju
prispevka želimo prikazati in opisati spekter metod ter oblik dela, ki smo jih
uporabili med študijem na daljavo, in jih primerjati z metodami ter oblikami
dela pri izvedbi študija v živo.
Pri svojem delu na nov način smo morali bili kar se da inovativni predvsem
pri izvedbi vaj, ki so pri predmetu Metode dela s slepimi in slabovidnimi za-
snovane izrazito praktično in izkustveno. Pri vajah uporabljamo tudi speci-
alne pripomočke, ki jih študentje predhodno ne poznajo in se v veliki meri
prvič srečajo z njimi ravno pri predmetu, kjer smo se z njihovo pomočjo za
ponotranjenje izkušnje slepote in slabovidnosti precej posluževali izkustve-
nega učenja.
Tradicionalna, frontalna oblika pouka, pri katerem so učeči se povsem pa-
sivni, je že precej zastarela (Skribe-Dimec 2008), sodobno učenje pa se opira
na progresivno spreminjanje posameznika na osnovi njegove lastne aktiv-
nosti na ta način, da se obstoječe znanje povezuje z novim (Ferjan 2005; Iva-
nuš Grmek, Čagran in Sadek 2009). Pri vseh sodobnih didaktičnih pristopih
poučevanja, ki temeljijo večinoma na konstruktivistični filozofiji, učeči se na-
stopajo kot aktivni udeleženci v procesu učenja, ki na osnovi lastnih izkušenj
gradijo, konstruirajo svoje znanje z osmišljevanjem lastnih izkušenj (Gil-Pérez
idr. 2002; Mastropieri idr. 2001; Trundle 2014). Mojca Garvas (2010) meni, da se
najbolje učimo, če nekaj naredimo sami in to preizkusimo v praksi. Pri nepo-
srednem srečanju s pojavom in z ukrepanjem v resnični situaciji ima osred-
njo vlogo osebna izkušnja. Teoretiki izkustvenega učenja, kot so Kolb, Piaget,
Dewey, Lewin, Neil in drugi, navajajo, da se posameznik najbolje nauči stvari,
če jih izkusi sam in je pri učenju aktiven (po Marentič Požarnik 2000). Izku-
stveno učenje je torej proces refleksije posameznikove izkušnje, na podlagi
katere nastane nov pogled na novo znanje (Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek
2009).
Študij na daljavo
Študij na daljavo je ena izmed oblik izobraževanja na daljavo, za katero je
značilno, da sta učitelj in učenec fizično ločena, izobraževalni proces pa
428
