Page 431 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 431
Kako predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi približati študentom
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem je že pred samim študijem na
daljavo uporabljala spletne učilnice posameznih študijskih smeri kot zbirno
mesto za gradiva in druge študijske materiale ter za komunikacijo med stro-
kovnimi delavci in študenti. Študenti so bili uporabe spletnih učilnic vešči že
pred pojavom študija na daljavo. Drugače pa je bilo z uporabo različnih vi-
deokonferenčnih sistemov, ki so se predhodno pojavljali le izjemoma. Z njimi
v večini niso bili seznanjeni niti študentje niti strokovni delavci fakultet, ki so
se med izvajanjem študija na daljavo učili in urili v uporabi funkcij ter možno-
stih posameznega videokonferenčnega sistema. Na ravni Pedagoške fakul-
tete Univerze na Primorskem je bil sprejet sklep, da se študij na daljavo izvaja
preko videokonferenčnega sistema Zoom, za katerega so zaposleni pridobili
tudi polne licence in ga začeli redno uporabljati za predavanja ter vaje v živo
med prvimi v državi.
Delo v sobah
Videokonferenčni sistem Zoom omogoča delo po sobah, kar se je kot pose-
bej primerno izkazalo pri vajah predmeta. Vsebine, ki so se pri vajah v živo
izvajale kot delo znotraj manjših fizičnih skupin, so se med študijem na da-
ljavo preselile v sobe. Izvajalec se je praviloma določil, da lahko vsi udeleženci
izobraževanja delijo svoj zaslon in na tak način pripravljajo izdelke v manjših
skupinah.
Primer tovrstnega dela je bilo prilagajanje pisnega ocenjevanja znanja iz
geografije za 6. razred za učence s slepoto. Študentje so morali pisno ocenje-
vanje znanja, namenjeno videčim učencem, prilagoditi v obliko, ki jo lahko
učenci s slepoto rešujejo na računalniku s pomočjo brajeve vrstice (sliki 1 in 2
na str. 432).
Teoretično pridobljeno znanje o prilagajanju pisnih gradiv so torej študen-
tje morali praktično uporabiti pri nalogah in oblikovati uporaben končni iz-
delek. Prišli so do sklepa, da sama priprava na pouk za slepe učence vzame
bistveno več časa v primerjavi s klasično pripravo. Še posebej je časovno po-
tratna avdiodeskripcija slikovnega materiala. Pri prilagajanju pisnih gradiv po
sobah posebnen poudarek namenili temu, da se nastala gradiva lahko upo-
rabijo pri šolanju učencev in dijakov na daljavo. Delo po sobah se je izkazalo
kot primerno tudi v primerih, ko smo želeli študente bolj aktivirati in aktiv-
neje vključiti v razpravo. V razprave ali izmenjave mnenj v celotni skupini so
se pogosto vključevali vedno isti študentje, v manjših skupinah pa je bila di-
namika dela večja in bolj raznolika. Sklenemo lahko, da je delo v sobah v ce-
loti nadomestilo delo v manjših skupinah, kot smo ga poznali pri izvajanju
vaj v živo.
431
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem je že pred samim študijem na
daljavo uporabljala spletne učilnice posameznih študijskih smeri kot zbirno
mesto za gradiva in druge študijske materiale ter za komunikacijo med stro-
kovnimi delavci in študenti. Študenti so bili uporabe spletnih učilnic vešči že
pred pojavom študija na daljavo. Drugače pa je bilo z uporabo različnih vi-
deokonferenčnih sistemov, ki so se predhodno pojavljali le izjemoma. Z njimi
v večini niso bili seznanjeni niti študentje niti strokovni delavci fakultet, ki so
se med izvajanjem študija na daljavo učili in urili v uporabi funkcij ter možno-
stih posameznega videokonferenčnega sistema. Na ravni Pedagoške fakul-
tete Univerze na Primorskem je bil sprejet sklep, da se študij na daljavo izvaja
preko videokonferenčnega sistema Zoom, za katerega so zaposleni pridobili
tudi polne licence in ga začeli redno uporabljati za predavanja ter vaje v živo
med prvimi v državi.
Delo v sobah
Videokonferenčni sistem Zoom omogoča delo po sobah, kar se je kot pose-
bej primerno izkazalo pri vajah predmeta. Vsebine, ki so se pri vajah v živo
izvajale kot delo znotraj manjših fizičnih skupin, so se med študijem na da-
ljavo preselile v sobe. Izvajalec se je praviloma določil, da lahko vsi udeleženci
izobraževanja delijo svoj zaslon in na tak način pripravljajo izdelke v manjših
skupinah.
Primer tovrstnega dela je bilo prilagajanje pisnega ocenjevanja znanja iz
geografije za 6. razred za učence s slepoto. Študentje so morali pisno ocenje-
vanje znanja, namenjeno videčim učencem, prilagoditi v obliko, ki jo lahko
učenci s slepoto rešujejo na računalniku s pomočjo brajeve vrstice (sliki 1 in 2
na str. 432).
Teoretično pridobljeno znanje o prilagajanju pisnih gradiv so torej študen-
tje morali praktično uporabiti pri nalogah in oblikovati uporaben končni iz-
delek. Prišli so do sklepa, da sama priprava na pouk za slepe učence vzame
bistveno več časa v primerjavi s klasično pripravo. Še posebej je časovno po-
tratna avdiodeskripcija slikovnega materiala. Pri prilagajanju pisnih gradiv po
sobah posebnen poudarek namenili temu, da se nastala gradiva lahko upo-
rabijo pri šolanju učencev in dijakov na daljavo. Delo po sobah se je izkazalo
kot primerno tudi v primerih, ko smo želeli študente bolj aktivirati in aktiv-
neje vključiti v razpravo. V razprave ali izmenjave mnenj v celotni skupini so
se pogosto vključevali vedno isti študentje, v manjših skupinah pa je bila di-
namika dela večja in bolj raznolika. Sklenemo lahko, da je delo v sobah v ce-
loti nadomestilo delo v manjših skupinah, kot smo ga poznali pri izvajanju
vaj v živo.
431
