Page 51 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Ko izziv postane priložnost: razvoj modela virtualne zgodnje obravnave v Centru IRIS
odsotnostjo izkušenj tako strokovnjakov kot staršev z novim načinom dela.
Kljub omenjenim izzivom in omejitvam, ki so bili izpostavljeni z vidika raz-
ličnih udeležencev obravnav, je bila skupna ugotovitev prej omenjenih razi-
skav, da je virtualna zgodnja obravnava uspešen in učinkovit model izvajanja
zgodnje obravnave ter po rezultatih primerljiva modelu zgodnje obravnave
v živo z vidika (re)habilitacijskega vpliva na otrokov razvoj in z vidika opolno-
močenja staršev.
Problem, namen in cilji
Slepota in slabovidnost pomembno vplivata na celostni razvoj otroka na več
načinov. Kot navajajo avtorji in ugotavljajo številne raziskave (npr. Chadha
in Subramanian 2011; Fazzi, Signorini in Lanners 2010; Robertson 2018), lahko
okvara vida pripelje do zaostankov v razvoju, predvsem v prvih letih življe-
nja. Mallory Warner-Richter in Chrishana M. Lloyd (2020) poročata, da je v
ZDA razvojni zaostanek po razširjenosti na drugem mestu med razvojnimi
primanjkljaji in motnjami ter prizadene 37 otrok v starosti od treh do petih
let. Obenem avtorici poudarjata pomen neprekinjenega izvajanja obravnav
v zgodnjem otroštvu, tudi če se le-te izvajajo z alternativnimi pristopi.
Kljub temu da zanimanje znanstvene in strokovne javnosti za področje vir-
tualne zgodnje obravnave v zadnjem desetletju narašča, pospešeno med in
po pandemiji covida-19, v literaturi zasledimo malo opravljenih raziskav o
virtualni zgodnji obravnavi v populaciji otrok s slepoto, slabovidnostjo in z
okvaro vidne funkcije (Battistin idr. 2021; Christy idr. 2022). Omenjeni tuji ra-
ziskavi sta podrobneje preučevali učinke virtualne zgodnje obravnave med
pandemijo covida-19 in zadovoljstvo družin z omenjenim modelom. V pre-
gledani in nam dosegljivi literaturi pa ni nobene raziskave, ki bi podrobneje
preučevala razvoj modela in definirala ključne korake pri izvajanju virtualne
zgodnje obravnave v populaciji predšolskih otrok s slepoto, slabovidnostjo
in z okvaro vidne funkcije.
S pričujočo raziskavo želimo ugotoviti, kako so se strokovni delavci na pod-
ročju izvajanja tiflopedagoške zgodnje obravnave prilagodili novim razme-
ram in potrebam družin v času pandemije covida-19.
Raziskovalna vprašanja
V povezavi s tem smo si v empiričnem delu raziskave postavili naslednja raz-
iskovalna vprašanja:
1. Ali v Sloveniji obstajajo primeri dobrih praks izvajanja virtualne zgo-
dnje obravnave?
51
odsotnostjo izkušenj tako strokovnjakov kot staršev z novim načinom dela.
Kljub omenjenim izzivom in omejitvam, ki so bili izpostavljeni z vidika raz-
ličnih udeležencev obravnav, je bila skupna ugotovitev prej omenjenih razi-
skav, da je virtualna zgodnja obravnava uspešen in učinkovit model izvajanja
zgodnje obravnave ter po rezultatih primerljiva modelu zgodnje obravnave
v živo z vidika (re)habilitacijskega vpliva na otrokov razvoj in z vidika opolno-
močenja staršev.
Problem, namen in cilji
Slepota in slabovidnost pomembno vplivata na celostni razvoj otroka na več
načinov. Kot navajajo avtorji in ugotavljajo številne raziskave (npr. Chadha
in Subramanian 2011; Fazzi, Signorini in Lanners 2010; Robertson 2018), lahko
okvara vida pripelje do zaostankov v razvoju, predvsem v prvih letih življe-
nja. Mallory Warner-Richter in Chrishana M. Lloyd (2020) poročata, da je v
ZDA razvojni zaostanek po razširjenosti na drugem mestu med razvojnimi
primanjkljaji in motnjami ter prizadene 37 otrok v starosti od treh do petih
let. Obenem avtorici poudarjata pomen neprekinjenega izvajanja obravnav
v zgodnjem otroštvu, tudi če se le-te izvajajo z alternativnimi pristopi.
Kljub temu da zanimanje znanstvene in strokovne javnosti za področje vir-
tualne zgodnje obravnave v zadnjem desetletju narašča, pospešeno med in
po pandemiji covida-19, v literaturi zasledimo malo opravljenih raziskav o
virtualni zgodnji obravnavi v populaciji otrok s slepoto, slabovidnostjo in z
okvaro vidne funkcije (Battistin idr. 2021; Christy idr. 2022). Omenjeni tuji ra-
ziskavi sta podrobneje preučevali učinke virtualne zgodnje obravnave med
pandemijo covida-19 in zadovoljstvo družin z omenjenim modelom. V pre-
gledani in nam dosegljivi literaturi pa ni nobene raziskave, ki bi podrobneje
preučevala razvoj modela in definirala ključne korake pri izvajanju virtualne
zgodnje obravnave v populaciji predšolskih otrok s slepoto, slabovidnostjo
in z okvaro vidne funkcije.
S pričujočo raziskavo želimo ugotoviti, kako so se strokovni delavci na pod-
ročju izvajanja tiflopedagoške zgodnje obravnave prilagodili novim razme-
ram in potrebam družin v času pandemije covida-19.
Raziskovalna vprašanja
V povezavi s tem smo si v empiričnem delu raziskave postavili naslednja raz-
iskovalna vprašanja:
1. Ali v Sloveniji obstajajo primeri dobrih praks izvajanja virtualne zgo-
dnje obravnave?
51
