Page 52 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
gana Žunič in Mateja Maljevac
2. Kateri so ključni koraki pri načrtovanju virtualne zgodnje obravnave?
3. V katerih primerih se lahko model virtualne zgodnje obravnave ohrani
tudi v bodoče?
Metodologija
Raziskovalne metode
V raziskavi smo uporabili kvalitativni pristop, za katerega je značilna interpre-
tativna paradigma. S slednjo želimo razumeti in interpretirati raziskovalno si-
tuacijo, proces, dogajanja, odnose, reakcije, interakcije in ravnanja (Sagadin
2001).
Raziskava je zasnovana kot kvalitativna študija primera dveh otrok z upo-
rabo več virov podatkov. Zaradi zaščite osebnih podatkov otrok bomo upo-
rabili le tiste podatke, ki so nujni za izvedbo in razumevanje raziskave.
Sodelujoči
V raziskavi sta sodelovala predšolski otrok s slabovidnostjo in predšolski
otrok s slepoto ter njuni družini. Prvi otrok je opredeljen kot težko slabo-
viden otrok in je bil v času raziskave star 3,5 leta, z družino pa so stanovali v
obalno-kraški statistični regiji. Poleg same diagnoze slabovidnosti lahko v za-
pisniku multidisciplinarnega tima Centra za zgodnjo obravnavo razberemo,
da je njegov celostni razvoj izrazito neharmoničen, ima močno odkrenljivo
pozornost ter večje primanjkljaje na področjih grobe in fine motorike. Drugi
otrok je popolnoma slep otrok, star 4,5 leta, ki s svojo družino živi v osrednje-
slovenski statistični regiji. Zapisnik multidisciplinarnega tima poleg slepote
ne navaja drugih večjih primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Sodelujočim v
raziskavi zagotavljamo anonimnost na način, da ne navajamo njihovih imen,
kraja bivanja ali drugih osebnih podatkov, ki bi zaradi majhnosti populacije
otrok s slepoto, slabovidnostjo ali z okvaro vidne funkcije utegnili razkriti
njihovo identiteto.
Tehnike zbiranja podatkov
Pri načrtovanju raziskave smo delo razdelili na več ravni. Prva raven je obse-
gala analizo otrokove pedagoške in zdravstvene dokumentacije, ki bi ute-
gnila pojasnjevati dosedanje otrokovo funkcioniranje. Druga raven je vse-
bovala natančno opazovanje in beleženje, načrtovanje in izvedbo virtualne
zgodnje obravnave z evalvacijo celotnega procesa. Tretja raven zbiranja po-
datkov pa je obsegala pregled zapiskov in lastne dokumentacije ter vzposta-
vljanje ponovnega kontakta s starši.
52
2. Kateri so ključni koraki pri načrtovanju virtualne zgodnje obravnave?
3. V katerih primerih se lahko model virtualne zgodnje obravnave ohrani
tudi v bodoče?
Metodologija
Raziskovalne metode
V raziskavi smo uporabili kvalitativni pristop, za katerega je značilna interpre-
tativna paradigma. S slednjo želimo razumeti in interpretirati raziskovalno si-
tuacijo, proces, dogajanja, odnose, reakcije, interakcije in ravnanja (Sagadin
2001).
Raziskava je zasnovana kot kvalitativna študija primera dveh otrok z upo-
rabo več virov podatkov. Zaradi zaščite osebnih podatkov otrok bomo upo-
rabili le tiste podatke, ki so nujni za izvedbo in razumevanje raziskave.
Sodelujoči
V raziskavi sta sodelovala predšolski otrok s slabovidnostjo in predšolski
otrok s slepoto ter njuni družini. Prvi otrok je opredeljen kot težko slabo-
viden otrok in je bil v času raziskave star 3,5 leta, z družino pa so stanovali v
obalno-kraški statistični regiji. Poleg same diagnoze slabovidnosti lahko v za-
pisniku multidisciplinarnega tima Centra za zgodnjo obravnavo razberemo,
da je njegov celostni razvoj izrazito neharmoničen, ima močno odkrenljivo
pozornost ter večje primanjkljaje na področjih grobe in fine motorike. Drugi
otrok je popolnoma slep otrok, star 4,5 leta, ki s svojo družino živi v osrednje-
slovenski statistični regiji. Zapisnik multidisciplinarnega tima poleg slepote
ne navaja drugih večjih primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Sodelujočim v
raziskavi zagotavljamo anonimnost na način, da ne navajamo njihovih imen,
kraja bivanja ali drugih osebnih podatkov, ki bi zaradi majhnosti populacije
otrok s slepoto, slabovidnostjo ali z okvaro vidne funkcije utegnili razkriti
njihovo identiteto.
Tehnike zbiranja podatkov
Pri načrtovanju raziskave smo delo razdelili na več ravni. Prva raven je obse-
gala analizo otrokove pedagoške in zdravstvene dokumentacije, ki bi ute-
gnila pojasnjevati dosedanje otrokovo funkcioniranje. Druga raven je vse-
bovala natančno opazovanje in beleženje, načrtovanje in izvedbo virtualne
zgodnje obravnave z evalvacijo celotnega procesa. Tretja raven zbiranja po-
datkov pa je obsegala pregled zapiskov in lastne dokumentacije ter vzposta-
vljanje ponovnega kontakta s starši.
52
