Page 65 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
Stališča študentov predšolske vzgoje do uporabe digitalnih tehnologij
braževanju zdita pomembni dimenziji (prihodnje) rabe digitalnih tehnologij
s strani učiteljev. Nasprotno lahko odklonilen odnos vzgojiteljev do uporabe
digitalnih tehnologij v izobraževanju bistveno omeji smiselno uporabo digi-
talnih tehnologij v predšolskem izobraževanju (Gavriloski, Lepičnik Vodopi-
vec in Hmelak 2018) ter hkrati omeji otroke pri pridobivanju znanj in razvoju
veščin, ki jim bodo pomagali obvladati svet, v katerem bodo živeli. Vzgojite-
lji in učitelji imajo pomembno vlogo pri razvoju digitalnih kompetenc otrok
in hkrati odgovornost, da otroke opolnomočijo za razvoj le-teh (Štemberger
in Čotar Konrad 2021). Podobno velja za pridobivanje znanj in razvoj veščin s
področja računalništva in informatike. Raziskave (npr. Madsen, Thorvaldsen
in Archard 2018) kažejo tudi, da je še vedno prisoten razkorak med dostopno-
stjo do digitalnih tehnologij oziroma opremljenostjo vzgojno-izobraževalnih
zavodov z digitalnimi tehnologijami, smernicami za njihovo uporabo pri po-
učevanju in učenju (smernice za posamezno predmetno področje ali raven
izobraževanja) ter dejansko rabo digitalnih tehnologij pri poučevanju in uče-
nju. Izobraževanje in usposabljanje bodočih učiteljev ter vzgojiteljev za pe-
dagoško rabo digitalnih tehnologij ima pri zmanjševanju tega razkoraka in
pri spremembi odnosa do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju po-
membno vlogo. Pridobljena znanja in izkušnje glede pedagoške rabe digital-
nih tehnologij bodo bodoči vzgojitelji ter učitelji lahko prenesli tako na sode-
lavce kot na učence/otroke ter jih usmerjali in podpirali pri razvoju digitalnih
kompetenc.
Teoretični del
Digitalne kompetence in vključevanje digitalnih tehnologij
v predšolsko vzgojo
V zadnjem desetletju so nastali številni okviri razvoja digitalnih kompetenc.
V Sloveniji je bil to npr. okvir temeljnih e-kompetenc, ki je bil oblikovan v
sklopu projekta e-šolstvo. Na podlagi analiz in primerjav teh okvirov ter oro-
dij za samovrednotenje, ki določajo digitalne kompetence izobraževalcev, je
nastal Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev – DigCompEdu.
Evropski okvir digitalnih kompetenc za izobraževalce predstavlja nabor digi-
talnih kompetenc, specifičnih za izobraževalce, ki jim omogoča izkoristiti po-
tencial digitalnih tehnologij za izboljšave in inovacije v izobraževanju. Okvir
digitalnih kompetenc za izobraževalce je namenjen izobraževalcem po celo-
tni vertikali izobraževanja, zato so, glede na raven izobraževanja, potrebne
prilagoditve tako pri pripravi dejavnosti za razvoj digitalnih kompetenc kot
tudi pri orodjih za samovrednotenje digitalnih kompetenc.
Digitalni kompetenčni okvir za izobraževalce obsega šest področij digital-
65
braževanju zdita pomembni dimenziji (prihodnje) rabe digitalnih tehnologij
s strani učiteljev. Nasprotno lahko odklonilen odnos vzgojiteljev do uporabe
digitalnih tehnologij v izobraževanju bistveno omeji smiselno uporabo digi-
talnih tehnologij v predšolskem izobraževanju (Gavriloski, Lepičnik Vodopi-
vec in Hmelak 2018) ter hkrati omeji otroke pri pridobivanju znanj in razvoju
veščin, ki jim bodo pomagali obvladati svet, v katerem bodo živeli. Vzgojite-
lji in učitelji imajo pomembno vlogo pri razvoju digitalnih kompetenc otrok
in hkrati odgovornost, da otroke opolnomočijo za razvoj le-teh (Štemberger
in Čotar Konrad 2021). Podobno velja za pridobivanje znanj in razvoj veščin s
področja računalništva in informatike. Raziskave (npr. Madsen, Thorvaldsen
in Archard 2018) kažejo tudi, da je še vedno prisoten razkorak med dostopno-
stjo do digitalnih tehnologij oziroma opremljenostjo vzgojno-izobraževalnih
zavodov z digitalnimi tehnologijami, smernicami za njihovo uporabo pri po-
učevanju in učenju (smernice za posamezno predmetno področje ali raven
izobraževanja) ter dejansko rabo digitalnih tehnologij pri poučevanju in uče-
nju. Izobraževanje in usposabljanje bodočih učiteljev ter vzgojiteljev za pe-
dagoško rabo digitalnih tehnologij ima pri zmanjševanju tega razkoraka in
pri spremembi odnosa do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju po-
membno vlogo. Pridobljena znanja in izkušnje glede pedagoške rabe digital-
nih tehnologij bodo bodoči vzgojitelji ter učitelji lahko prenesli tako na sode-
lavce kot na učence/otroke ter jih usmerjali in podpirali pri razvoju digitalnih
kompetenc.
Teoretični del
Digitalne kompetence in vključevanje digitalnih tehnologij
v predšolsko vzgojo
V zadnjem desetletju so nastali številni okviri razvoja digitalnih kompetenc.
V Sloveniji je bil to npr. okvir temeljnih e-kompetenc, ki je bil oblikovan v
sklopu projekta e-šolstvo. Na podlagi analiz in primerjav teh okvirov ter oro-
dij za samovrednotenje, ki določajo digitalne kompetence izobraževalcev, je
nastal Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev – DigCompEdu.
Evropski okvir digitalnih kompetenc za izobraževalce predstavlja nabor digi-
talnih kompetenc, specifičnih za izobraževalce, ki jim omogoča izkoristiti po-
tencial digitalnih tehnologij za izboljšave in inovacije v izobraževanju. Okvir
digitalnih kompetenc za izobraževalce je namenjen izobraževalcem po celo-
tni vertikali izobraževanja, zato so, glede na raven izobraževanja, potrebne
prilagoditve tako pri pripravi dejavnosti za razvoj digitalnih kompetenc kot
tudi pri orodjih za samovrednotenje digitalnih kompetenc.
Digitalni kompetenčni okvir za izobraževalce obsega šest področij digital-
65
