Page 151 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 151
Umetnik in umetniška izkušnja
mete, ki so jih prinašali tudi v vrtec in z njimi ustvarjali, jih opazovali, razpo-
rejali. Pred odhodom v naravo so dobili nalogo ustvarjanja mask; tako so se
lahko preko mask sove poistovetili z likom sovice Oke in njenim čustvenim
stanjem v odnosu do svojega ter ga raziskovali in dokumentirali s fotografi-
ranjem na sprehodih po naravi. Podobno kot se skrijemo in morda tudi lažje
izražamo za masko, se tudi za hip lahko »skrijemo« za fotoaparatom.
Stopnje gradnje podobe
Nadalje na primeru ustvarjalnega dela po pravljici Sovica Oka pojasnjujemo
stopnje dela na velikem platnu, kjer je bil glavni cilj spoznavanje plastenja
podobe oziroma gradnje slike/podobe in sosledja nizanja likovnih elemen-
tov na (s)likovno površino. Ob tem smo bili pozorni na primeren izbor barve,
na obliko ter na akcijsko ekspresivni način upodabljanja, ki se je zdel prime-
ren za to vsebino in skupino.
Za neposrednejšo telesno izkušnjo doživljanja ustvarjanja se nam je zdelo
nujno poskrbeti za prostor, kjer bi otroci lahko svobodno ustvarjali. Prostore
smo dobili v Večgeneracijskem centru Ljutomer, kjer smo ustvarjali na velika
platna brez strahu pred »umazanijo«. S tem smo osvobajali telo in spoznavali
delo na večji površini. Po uvodnem spoznavanju sprehoda, kot imaginarne
linije v okolju in likovne rabe linije v risbi ter prespraševanja oblike v naravi,
smo se pogovarjali o barvi in njenem psihološkem delovanju.
Lik sovice Oke je energičen, ekspresiven lik, zato smo se v skupini tudi naj-
prej pogovarjali o ekspresionistični umetnosti in pogledali nekaj primerov.
Razmišljali smo o tem, na kakšen način so umetniki ekspresivnost »nanašali«
na platno. Otroci so se lotili nanašanja barve⁴ z valjčkom, rokami, s čopičem
in se pogovarjali o »udarcu čopiča« na platno. Pri tem smo spet imeli za na-
logo opazovati naše notranje občutke, ki jih prebudi določen način dela, in
jih primerjati s sovico Oko. Iskali smo energijo ter ekspresijo ter sočasno spre-
govorili o pomenu barve in kaj v nas vzbuja (mir, nelagodje, veselje, strah,
toploto hlad . . .). Izbrali smo barve, ki so nas spominjale na notranje občutke
lika sovice Oke: rumena (divjost, radovednost), rdeča (vročekrvnost), vijolična
(strah, utrujenost).
⁴ Po Muhoviču (2015, 78–79) je barva večpomenski izraz, ki označuje:
(a) barvno svetlobo (spektralne barve), (b) barvno snov oziroma barvni pigment (kromatski
agens), (c) občutek barve (kromatski efekt; barvna valenca), (d) barvno zaznavo (barvne moda-
litete), (e) informacijo o določeni lastnosti zunanjega sveta (lokalna barva), (f ) likovno izrazno
sredstvo oziroma likovni element, (g) likovni pojem. [. . .] zaznava barve ne zahteva posebne su-
bjektove aktivnosti in napora. Psihologi so dokazali, da je učinkovanje barv podobno sprožanju
efektov in emocij [. . .]
151
mete, ki so jih prinašali tudi v vrtec in z njimi ustvarjali, jih opazovali, razpo-
rejali. Pred odhodom v naravo so dobili nalogo ustvarjanja mask; tako so se
lahko preko mask sove poistovetili z likom sovice Oke in njenim čustvenim
stanjem v odnosu do svojega ter ga raziskovali in dokumentirali s fotografi-
ranjem na sprehodih po naravi. Podobno kot se skrijemo in morda tudi lažje
izražamo za masko, se tudi za hip lahko »skrijemo« za fotoaparatom.
Stopnje gradnje podobe
Nadalje na primeru ustvarjalnega dela po pravljici Sovica Oka pojasnjujemo
stopnje dela na velikem platnu, kjer je bil glavni cilj spoznavanje plastenja
podobe oziroma gradnje slike/podobe in sosledja nizanja likovnih elemen-
tov na (s)likovno površino. Ob tem smo bili pozorni na primeren izbor barve,
na obliko ter na akcijsko ekspresivni način upodabljanja, ki se je zdel prime-
ren za to vsebino in skupino.
Za neposrednejšo telesno izkušnjo doživljanja ustvarjanja se nam je zdelo
nujno poskrbeti za prostor, kjer bi otroci lahko svobodno ustvarjali. Prostore
smo dobili v Večgeneracijskem centru Ljutomer, kjer smo ustvarjali na velika
platna brez strahu pred »umazanijo«. S tem smo osvobajali telo in spoznavali
delo na večji površini. Po uvodnem spoznavanju sprehoda, kot imaginarne
linije v okolju in likovne rabe linije v risbi ter prespraševanja oblike v naravi,
smo se pogovarjali o barvi in njenem psihološkem delovanju.
Lik sovice Oke je energičen, ekspresiven lik, zato smo se v skupini tudi naj-
prej pogovarjali o ekspresionistični umetnosti in pogledali nekaj primerov.
Razmišljali smo o tem, na kakšen način so umetniki ekspresivnost »nanašali«
na platno. Otroci so se lotili nanašanja barve⁴ z valjčkom, rokami, s čopičem
in se pogovarjali o »udarcu čopiča« na platno. Pri tem smo spet imeli za na-
logo opazovati naše notranje občutke, ki jih prebudi določen način dela, in
jih primerjati s sovico Oko. Iskali smo energijo ter ekspresijo ter sočasno spre-
govorili o pomenu barve in kaj v nas vzbuja (mir, nelagodje, veselje, strah,
toploto hlad . . .). Izbrali smo barve, ki so nas spominjale na notranje občutke
lika sovice Oke: rumena (divjost, radovednost), rdeča (vročekrvnost), vijolična
(strah, utrujenost).
⁴ Po Muhoviču (2015, 78–79) je barva večpomenski izraz, ki označuje:
(a) barvno svetlobo (spektralne barve), (b) barvno snov oziroma barvni pigment (kromatski
agens), (c) občutek barve (kromatski efekt; barvna valenca), (d) barvno zaznavo (barvne moda-
litete), (e) informacijo o določeni lastnosti zunanjega sveta (lokalna barva), (f ) likovno izrazno
sredstvo oziroma likovni element, (g) likovni pojem. [. . .] zaznava barve ne zahteva posebne su-
bjektove aktivnosti in napora. Psihologi so dokazali, da je učinkovanje barv podobno sprožanju
efektov in emocij [. . .]
151
