Page 150 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 150
ja Bednarik Sudec
banja. Ob tem so se srečevali z ogljem in linijo ter se odločali za raven srečanja
(dogovor, izogibanje, jezo) in spoznavali svoja notranja čustva, ki se odražajo
na ravni linije. Nalogo so nadgradili s »sprehodom« čopičev in barv po platnu
z namenom spoznavanja različnih likovnih medijev.
Likovno nalogo, ki je sledila, so izvedli individualno, brez umetnikove pri-
sotnosti v skupini. Prejeli so navodila, da jo izvedejo z različno trdimi svinčniki
in na različnih podlagah papirja – od povoščenega do mehkega. Po rezultatih
sodeč risba ni tako gladko tekla. Ni bilo sproščenosti. Omejitev je predstavljal
sam izbor medija – trd svinčnik in naloga za otroke nista bila prijetna. Na ne-
zavedni ravni smo pri otrocih želeli doseči primerjavo med mehkim ogljem
in trdim svinčnikom; to se pravi, spoznavanje materiala, primernega za risbo
in spoznavanje linije (potek, sprehod je lahko ena izmed telesnih oblik linije).
Okorelost je v nekaterih prebudila upor in vsa druga čustva. Tako kot se ob
delu porajajo različna čustva, ki jih lahko opredelimo kot mehka ali trda, se
tudi glede na izbor medija, materiala, obnaša likovno delo, likovna govorica.
Če primerjamo notranje občutke sovice Oke, ki si želi svobode, so se podobni
občutki porodili v otrocih ob spoznavanju linije in z izborom materiala, ki je
to tesnobo podkrepil. Vajo so otroci ponovili pri različnih dejavnostih – hoji,
plesu, sprehodu – z namenom opažanja notranje energije telesa ter izrazne
možnosti linije.
Oblika.³ Kaj vse pa je opazila sovica Oka na svojem sprehodu? Drevesa, plo-
dove? S kakšnimi oblikami se je srečala? To so bila vprašanja za nadaljnje delo
in razmišljanje o tem, kakšne in katere oblike bomo nanesli na prvo plast slike.
Ob sprehodih v naravi so bili otroci tako pozorni na različne materiale in pred-
spremembe smeri linije pomembne za njen likovni izraz, saj vzbuja valujoča linija v nas čisto
drugačne občutke kot ravna ali cikcakasta [. . .] 3. likovna vsebina: Živa ritmična kvaliteta uvr-
šča linijo, skupaj z barvo, med najuporabnejše in najučinkovitejše likovne prvine [. . .]. Nasploh
lahko rečemo, da vodoravna linija deluje spokojno, da so navpične linije aktivne, da poševne
linije vnašajo dinamiko, nemir, nestabilnost, medtem ko prekrižane navpične in vodoravne li-
nije vzbujajo občutek stabilnosti ter trdnosti. Z linijami lahko zato izražamo tudi občutke in
čustva [. . .]
³ Muhovič (2015, 535–536) opredeljuje obliko kot:
1. splošno: (a) Značilna zunanja manifestacija predmetov in pojavov, v kateri se kaže njihova
čutna in strukturalna identiteta: predmet ima geometrijsko, organsko, estetsko obliko [. . .] 2.
perceptivni kontekst: [. . .] (b) odnos figura – ozadje: prva stopnja zaznavanja je razlikovanje med
figuro in ozadjem; figuro zaznamo kot obliko, ozadje pa le redko, čeprav je za organizacijo vi-
dnega polja enako pomembno [. . .] 4. likovni kontekst: [. . .] (b) oblika kot likovni pojem: pojem
oblike v ožjem smislu govori o prostorskih lastnostih stvari in pojmov. Nanaša se v prvi vrsti
na meje stvari in njihove likovne značilnosti. Ploskovne, dvodimenzionalne oblike so omejene
z enodimenzionalnimi robovi (linijami); prostorske, tridimenzionalne oblike pa so omejene z
dvodimenzionalnimi ploskvami, ki se lahko srečujejo z enodimenzionalnimi robovi [. . .]
150
banja. Ob tem so se srečevali z ogljem in linijo ter se odločali za raven srečanja
(dogovor, izogibanje, jezo) in spoznavali svoja notranja čustva, ki se odražajo
na ravni linije. Nalogo so nadgradili s »sprehodom« čopičev in barv po platnu
z namenom spoznavanja različnih likovnih medijev.
Likovno nalogo, ki je sledila, so izvedli individualno, brez umetnikove pri-
sotnosti v skupini. Prejeli so navodila, da jo izvedejo z različno trdimi svinčniki
in na različnih podlagah papirja – od povoščenega do mehkega. Po rezultatih
sodeč risba ni tako gladko tekla. Ni bilo sproščenosti. Omejitev je predstavljal
sam izbor medija – trd svinčnik in naloga za otroke nista bila prijetna. Na ne-
zavedni ravni smo pri otrocih želeli doseči primerjavo med mehkim ogljem
in trdim svinčnikom; to se pravi, spoznavanje materiala, primernega za risbo
in spoznavanje linije (potek, sprehod je lahko ena izmed telesnih oblik linije).
Okorelost je v nekaterih prebudila upor in vsa druga čustva. Tako kot se ob
delu porajajo različna čustva, ki jih lahko opredelimo kot mehka ali trda, se
tudi glede na izbor medija, materiala, obnaša likovno delo, likovna govorica.
Če primerjamo notranje občutke sovice Oke, ki si želi svobode, so se podobni
občutki porodili v otrocih ob spoznavanju linije in z izborom materiala, ki je
to tesnobo podkrepil. Vajo so otroci ponovili pri različnih dejavnostih – hoji,
plesu, sprehodu – z namenom opažanja notranje energije telesa ter izrazne
možnosti linije.
Oblika.³ Kaj vse pa je opazila sovica Oka na svojem sprehodu? Drevesa, plo-
dove? S kakšnimi oblikami se je srečala? To so bila vprašanja za nadaljnje delo
in razmišljanje o tem, kakšne in katere oblike bomo nanesli na prvo plast slike.
Ob sprehodih v naravi so bili otroci tako pozorni na različne materiale in pred-
spremembe smeri linije pomembne za njen likovni izraz, saj vzbuja valujoča linija v nas čisto
drugačne občutke kot ravna ali cikcakasta [. . .] 3. likovna vsebina: Živa ritmična kvaliteta uvr-
šča linijo, skupaj z barvo, med najuporabnejše in najučinkovitejše likovne prvine [. . .]. Nasploh
lahko rečemo, da vodoravna linija deluje spokojno, da so navpične linije aktivne, da poševne
linije vnašajo dinamiko, nemir, nestabilnost, medtem ko prekrižane navpične in vodoravne li-
nije vzbujajo občutek stabilnosti ter trdnosti. Z linijami lahko zato izražamo tudi občutke in
čustva [. . .]
³ Muhovič (2015, 535–536) opredeljuje obliko kot:
1. splošno: (a) Značilna zunanja manifestacija predmetov in pojavov, v kateri se kaže njihova
čutna in strukturalna identiteta: predmet ima geometrijsko, organsko, estetsko obliko [. . .] 2.
perceptivni kontekst: [. . .] (b) odnos figura – ozadje: prva stopnja zaznavanja je razlikovanje med
figuro in ozadjem; figuro zaznamo kot obliko, ozadje pa le redko, čeprav je za organizacijo vi-
dnega polja enako pomembno [. . .] 4. likovni kontekst: [. . .] (b) oblika kot likovni pojem: pojem
oblike v ožjem smislu govori o prostorskih lastnostih stvari in pojmov. Nanaša se v prvi vrsti
na meje stvari in njihove likovne značilnosti. Ploskovne, dvodimenzionalne oblike so omejene
z enodimenzionalnimi robovi (linijami); prostorske, tridimenzionalne oblike pa so omejene z
dvodimenzionalnimi ploskvami, ki se lahko srečujejo z enodimenzionalnimi robovi [. . .]
150
