Page 148 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148
ja Bednarik Sudec
turnih institucij (gledališča, galerije, kina, koncertne agencije, muzeji
in podobno). Tudi ta model [vzgoje in izobraževanja preko umetnosti,
op. a.] zahteva znanje o primernih načinih spodbujanja umetniškega
doživljanja in kritične refleksije umetniškega sporočila.
Pravljica kot pomoč pri vstopu v ustvarjalnost
K projektu smo spočetka pristopili na podlagi povabila, kot umetniki z na-
logo, naj posredujemo svoj način umetniškega dela, zato smo se zadeve tudi
lotili s pomočjo pravljic, ki smo jih na vizualni ravni raziskovali v okviru enega
izmed preteklih ustvarjalnih projektov.
Pravljica je v tem pogledu predstavljala idealen vmesnik, ki bi omogo-
čil »pozabljanje« načrtovanih in strogo nadzorovanih korakov ter likovnega
ustvarjanja. Kot pravi Kroflič (2014a, 123):
Vsaka človeška eksistenca je življenje, ki išče naracijo [zgodbo, pripo-
ved, op. a.]. Ne le zato, ker si prizadevamo odkriti vzorec, da bi se uspe-
šno spopadli z izkušnjo kaosa in zmede. Naracija je pomembna tudi
zato, ker je vsako človeško življenje vedno že implicitna zgodba. Smo
bitja, ki se rodimo in umremo. To daje našim življenjem časovno struk-
turo, zato iščemo nekakšne znake pomena v preteklosti (spomin) in pri-
hodnosti (projekcija).
V končni fazi odraslemu človeku zgodba omogoča izgradnjo identitete in
osebnega smisla, ohranjanje in osmišljanje zgodovinskega spomina (stik s
preteklostjo), soočenje s potlačenimi vsebinami osebne zgodovine ter krepi-
tev moralne zavesti: »Kadar vas kdo vpraša, kdo ste, poveste svojo zgodbo.
Se pravi, svoje trenutno stanje opišete v luči spominov na preteklost in priča-
kovanj za prihodnost. Kdo ste, interpretirate v okviru tega, od kod ste prišli in
kam greste. Ko to počnete, ustvarite vtis sebe kot pripovedne identitete [. . .]«
(Kearney 2016, 15–16).
Pripoved/zgodba je pomemben graditelj otrokove identitete in projekt je
na likovni ravni pokazal, kaj je zanje pomembno, kako lahko otrok svoja ume-
tniška dela razvije v sodelovanju z drugimi in kaj to pomeni za samo sliko,
podobo ter vsebino podobe.
Pred izborom vsebine oziroma pravljice so otroci obiskali knjižnico, kjer so
ob spoznavanju njenega delovanja in predstavitve knjig ter poslušanju pra-
vljičarke razmišljali o izboru pravljice za svojo skupino. Za skupino otrok So-
vice starosti 5–6 let je bila na osnovi temperamenta skupine, kakor tudi za-
voljo njim zanimive vsebine, izbrana pravljica Sovica Oka pisateljice Svetlane
148
turnih institucij (gledališča, galerije, kina, koncertne agencije, muzeji
in podobno). Tudi ta model [vzgoje in izobraževanja preko umetnosti,
op. a.] zahteva znanje o primernih načinih spodbujanja umetniškega
doživljanja in kritične refleksije umetniškega sporočila.
Pravljica kot pomoč pri vstopu v ustvarjalnost
K projektu smo spočetka pristopili na podlagi povabila, kot umetniki z na-
logo, naj posredujemo svoj način umetniškega dela, zato smo se zadeve tudi
lotili s pomočjo pravljic, ki smo jih na vizualni ravni raziskovali v okviru enega
izmed preteklih ustvarjalnih projektov.
Pravljica je v tem pogledu predstavljala idealen vmesnik, ki bi omogo-
čil »pozabljanje« načrtovanih in strogo nadzorovanih korakov ter likovnega
ustvarjanja. Kot pravi Kroflič (2014a, 123):
Vsaka človeška eksistenca je življenje, ki išče naracijo [zgodbo, pripo-
ved, op. a.]. Ne le zato, ker si prizadevamo odkriti vzorec, da bi se uspe-
šno spopadli z izkušnjo kaosa in zmede. Naracija je pomembna tudi
zato, ker je vsako človeško življenje vedno že implicitna zgodba. Smo
bitja, ki se rodimo in umremo. To daje našim življenjem časovno struk-
turo, zato iščemo nekakšne znake pomena v preteklosti (spomin) in pri-
hodnosti (projekcija).
V končni fazi odraslemu človeku zgodba omogoča izgradnjo identitete in
osebnega smisla, ohranjanje in osmišljanje zgodovinskega spomina (stik s
preteklostjo), soočenje s potlačenimi vsebinami osebne zgodovine ter krepi-
tev moralne zavesti: »Kadar vas kdo vpraša, kdo ste, poveste svojo zgodbo.
Se pravi, svoje trenutno stanje opišete v luči spominov na preteklost in priča-
kovanj za prihodnost. Kdo ste, interpretirate v okviru tega, od kod ste prišli in
kam greste. Ko to počnete, ustvarite vtis sebe kot pripovedne identitete [. . .]«
(Kearney 2016, 15–16).
Pripoved/zgodba je pomemben graditelj otrokove identitete in projekt je
na likovni ravni pokazal, kaj je zanje pomembno, kako lahko otrok svoja ume-
tniška dela razvije v sodelovanju z drugimi in kaj to pomeni za samo sliko,
podobo ter vsebino podobe.
Pred izborom vsebine oziroma pravljice so otroci obiskali knjižnico, kjer so
ob spoznavanju njenega delovanja in predstavitve knjig ter poslušanju pra-
vljičarke razmišljali o izboru pravljice za svojo skupino. Za skupino otrok So-
vice starosti 5–6 let je bila na osnovi temperamenta skupine, kakor tudi za-
voljo njim zanimive vsebine, izbrana pravljica Sovica Oka pisateljice Svetlane
148
