Page 149 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
Umetnik in umetniška izkušnja
Makarovič. Vzgojiteljica si je v svojem letnem delovnem načrtu zastavila na-
logo »spoznavanja čustev«, ki jih lik sovice Oke močno izraža in prebuja. Zato
smo se lotili spoznavanja likovnih prvin – linij in barv v razmerju do naših
notranjih čustev pod naslovom Psihološki pomen barv in ekspresija.
Ker način dela v vrtcih zahteva vsaj priprave, če že ne načrtovanja dela, smo
za lažjo komunikacijo med nami in vzgojiteljicami po nekaj uvodnih sreča-
njih pripravili okvirni načrt. Le-ta je bil izdelan na podlagi izbrane pravljice,
interesov vzgojiteljice in letnega delovnega načrta ter na osnovi opazovanja
skupine. Načrt smo vseskozi vrednotili in spreminjali glede na posamezne
korake.
Prikaz primerov iz umetnostne zgodovine
Za lažje nadaljnje delo spoznavanja likovnega sveta so si vzgojiteljice poma-
gale na različne načine. Sami pa smo jim skušali posredovati vizualno gra-
divo, ki je otroke usmerjalo k opazovanju likovnih del, v katerih so se odražali
pojmi, s katerimi so se otroci seznanjali. Tako je npr. vzgojiteljica pripravila
prostor na eni izmed tabel v igralnici, otroci pa so vseskozi lahko mimogrede
opazovali tako primere likovnih umetnikov kakor naknadno še svoje stvari-
tve.
Uvod v prakso
Otroci skupine starosti 5–6 let so likovno ustvarjanje pričeli spoznavati skozi
vajo risanja linije po večjem formatu, ki je predvsem nam razkrila njihovo di-
namiko skupine. Sočasno so na posreden način vstopili v svet spoznavanja
likovnih prvin – kot prve, linije.
Spoznavanje likovnih prvin
Linija – likovni način sprehajanja.² Vsak posameznik je pričel s svoje točke na
robu papirja ter šel čez površino papirja na tri načine – hitro, počasi, brez gi-
² Po Muhoviču (2015, 487) je linija orisna likovna prvina in predstavlja praktično na vseh področjih
likovne ustvarjalnosti inicialni moment artikulacije, ki je praviloma najprej risarska (risba):
1. narava: Kot linijo zaznamo že več točk v zaporedju, ker se oči po linearni zveznicah gibljejo
od točke do točke. Dejansko je linija sled nekega gibanja po prostoru (npr. gibanje smuči po
snegu, gibanje vodnih mas po rečni strugi, gibanje električnega naboja po zraku kot pri bli-
sku ipd.), se pravi v sledi zapisano oziroma »konzervirano« gibanje, ki ga je z drsenjem pogleda
vzdolž poteka sledi mogoče doživljajsko aktivirati. V likovnem prostoru nastaja linija posebej
intenzivno kot sled likovno vodenega pisala oziroma risala. S svojim potekom zvablja oči, da
ji sledijo, in jih tako vodi skozi (likovni) prostor. V tem smislu je mogoče reči, da sta glavni li-
kovni karakteristiki linije gibanje in dinamika. Gibanje linije je lahko gibanje roke, ki vodi risalo,
gibanje oči vzdolž linearnega poteka ali pa gibanje telesa skozi prostor. Vsa ta gibanja imajo
lahko različno naravo: lahko so hitra, počasna, sunkovita, lomljena, valovita ali tekoča. Zato so
149
Makarovič. Vzgojiteljica si je v svojem letnem delovnem načrtu zastavila na-
logo »spoznavanja čustev«, ki jih lik sovice Oke močno izraža in prebuja. Zato
smo se lotili spoznavanja likovnih prvin – linij in barv v razmerju do naših
notranjih čustev pod naslovom Psihološki pomen barv in ekspresija.
Ker način dela v vrtcih zahteva vsaj priprave, če že ne načrtovanja dela, smo
za lažjo komunikacijo med nami in vzgojiteljicami po nekaj uvodnih sreča-
njih pripravili okvirni načrt. Le-ta je bil izdelan na podlagi izbrane pravljice,
interesov vzgojiteljice in letnega delovnega načrta ter na osnovi opazovanja
skupine. Načrt smo vseskozi vrednotili in spreminjali glede na posamezne
korake.
Prikaz primerov iz umetnostne zgodovine
Za lažje nadaljnje delo spoznavanja likovnega sveta so si vzgojiteljice poma-
gale na različne načine. Sami pa smo jim skušali posredovati vizualno gra-
divo, ki je otroke usmerjalo k opazovanju likovnih del, v katerih so se odražali
pojmi, s katerimi so se otroci seznanjali. Tako je npr. vzgojiteljica pripravila
prostor na eni izmed tabel v igralnici, otroci pa so vseskozi lahko mimogrede
opazovali tako primere likovnih umetnikov kakor naknadno še svoje stvari-
tve.
Uvod v prakso
Otroci skupine starosti 5–6 let so likovno ustvarjanje pričeli spoznavati skozi
vajo risanja linije po večjem formatu, ki je predvsem nam razkrila njihovo di-
namiko skupine. Sočasno so na posreden način vstopili v svet spoznavanja
likovnih prvin – kot prve, linije.
Spoznavanje likovnih prvin
Linija – likovni način sprehajanja.² Vsak posameznik je pričel s svoje točke na
robu papirja ter šel čez površino papirja na tri načine – hitro, počasi, brez gi-
² Po Muhoviču (2015, 487) je linija orisna likovna prvina in predstavlja praktično na vseh področjih
likovne ustvarjalnosti inicialni moment artikulacije, ki je praviloma najprej risarska (risba):
1. narava: Kot linijo zaznamo že več točk v zaporedju, ker se oči po linearni zveznicah gibljejo
od točke do točke. Dejansko je linija sled nekega gibanja po prostoru (npr. gibanje smuči po
snegu, gibanje vodnih mas po rečni strugi, gibanje električnega naboja po zraku kot pri bli-
sku ipd.), se pravi v sledi zapisano oziroma »konzervirano« gibanje, ki ga je z drsenjem pogleda
vzdolž poteka sledi mogoče doživljajsko aktivirati. V likovnem prostoru nastaja linija posebej
intenzivno kot sled likovno vodenega pisala oziroma risala. S svojim potekom zvablja oči, da
ji sledijo, in jih tako vodi skozi (likovni) prostor. V tem smislu je mogoče reči, da sta glavni li-
kovni karakteristiki linije gibanje in dinamika. Gibanje linije je lahko gibanje roke, ki vodi risalo,
gibanje oči vzdolž linearnega poteka ali pa gibanje telesa skozi prostor. Vsa ta gibanja imajo
lahko različno naravo: lahko so hitra, počasna, sunkovita, lomljena, valovita ali tekoča. Zato so
149
