Page 197 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 197
Vloga strokovnih delavcev in umetnikov
pri spodbujanju ustvarjalnega
pripovedovanja ter likovnega izražanja
Barbara Baloh
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
barbara.baloh@pef.upr.si
Eda Birsa
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
eda.birsa@pef.upr.si
V prispevku izpostavljamo vlogo odraslega (vzgojitelja/umetnika) in didak-
tične strategije za spodbujanje sporazumevalne zmožnosti ter zmožnosti pri-
povedovanja in likovnega izražanja v predšolskem obdobju. Pri otroku je mo-
goče pripovedovanje in likovno ustvarjanje, ki sta njegova potreba, ustrezno
spodbujati in glede na starost nadgrajevati z ustrezno načrtovanimi dejav-
nostmi. V kvalitativni raziskavi, ki smo jo začeli izvajati leta 2019, so sodelovali
otroci prve starostne skupine enega izmed vrtcev, vključenih v projekt SKUM,
ki smo jih želeli senzibilizirati za in seznaniti z dejavnostmi s področja ustvar-
jalnega pripovedovanja ter umetniškega izražanja. Ugotovili smo, da so se iz-
vedene dejavnosti z vključevanjem umetnice pokazale kot zelo kvalitetne in
ustvarjalne, kar se je odražalo v motivaciji in hitrem napredku otrok, tako na
področju pripovedovanja kot tudi likovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: pripovedovanje, likovna umetnost, spodbujanje ustvarjalnosti,
didaktične/podporne strategije, vloga odraslega
Uvod
Za spodbujanje zmožnosti pripovedovanja predšolskih in osnovnošolskih
otrok sta pomembna tako poslušanje pripovedi kakor tudi pripovedovanje
samo. Pomembno pa je tudi to, da v pedagoški proces uvedemo ustrezne
podporne strategije, ob katerih otroci lahko usvojijo veščino pripovedova-
nja in se v pripovedovanju počutijo suvereni. Sporazumevalna vloga pripo-
vedovanja nam je prirojena, saj se že dojenčki sporazumevajo s starši z različ-
nimi vrstami joka (Engel 1999). Miselna vloga pripovedovanja pa ni prirojena,
ampak jo pridobimo tako, da smo izpostavljeni različnim tipom pripovednih
besedil, ki jih sčasoma posvojimo in si na njihovi podlagi ustvarimo svojo la-
stno pripovedovalno shemo. Če želimo postati dobri pripovedovalci, se je
treba teh znanj, tehnik in strategij naučiti že v otroštvu, kar kažejo različne
raziskave (Engel 1999; Baloh 2019). Zato je prav, da v predšolskem obdobju,
Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih
in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-172-8.197-213
pri spodbujanju ustvarjalnega
pripovedovanja ter likovnega izražanja
Barbara Baloh
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
barbara.baloh@pef.upr.si
Eda Birsa
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
eda.birsa@pef.upr.si
V prispevku izpostavljamo vlogo odraslega (vzgojitelja/umetnika) in didak-
tične strategije za spodbujanje sporazumevalne zmožnosti ter zmožnosti pri-
povedovanja in likovnega izražanja v predšolskem obdobju. Pri otroku je mo-
goče pripovedovanje in likovno ustvarjanje, ki sta njegova potreba, ustrezno
spodbujati in glede na starost nadgrajevati z ustrezno načrtovanimi dejav-
nostmi. V kvalitativni raziskavi, ki smo jo začeli izvajati leta 2019, so sodelovali
otroci prve starostne skupine enega izmed vrtcev, vključenih v projekt SKUM,
ki smo jih želeli senzibilizirati za in seznaniti z dejavnostmi s področja ustvar-
jalnega pripovedovanja ter umetniškega izražanja. Ugotovili smo, da so se iz-
vedene dejavnosti z vključevanjem umetnice pokazale kot zelo kvalitetne in
ustvarjalne, kar se je odražalo v motivaciji in hitrem napredku otrok, tako na
področju pripovedovanja kot tudi likovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: pripovedovanje, likovna umetnost, spodbujanje ustvarjalnosti,
didaktične/podporne strategije, vloga odraslega
Uvod
Za spodbujanje zmožnosti pripovedovanja predšolskih in osnovnošolskih
otrok sta pomembna tako poslušanje pripovedi kakor tudi pripovedovanje
samo. Pomembno pa je tudi to, da v pedagoški proces uvedemo ustrezne
podporne strategije, ob katerih otroci lahko usvojijo veščino pripovedova-
nja in se v pripovedovanju počutijo suvereni. Sporazumevalna vloga pripo-
vedovanja nam je prirojena, saj se že dojenčki sporazumevajo s starši z različ-
nimi vrstami joka (Engel 1999). Miselna vloga pripovedovanja pa ni prirojena,
ampak jo pridobimo tako, da smo izpostavljeni različnim tipom pripovednih
besedil, ki jih sčasoma posvojimo in si na njihovi podlagi ustvarimo svojo la-
stno pripovedovalno shemo. Če želimo postati dobri pripovedovalci, se je
treba teh znanj, tehnik in strategij naučiti že v otroštvu, kar kažejo različne
raziskave (Engel 1999; Baloh 2019). Zato je prav, da v predšolskem obdobju,
Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih
in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-172-8.197-213
