Page 199 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 199
Vloga strokovnih delavcev in umetnikov
dajanje vsebin skozi pristope, ki spodbujajo opazovanje, razmišljanje, ustvar-
janje ter omogočajo lažje pomnjenje, učinkovitejše v primerjavi s tradicio-
nalnimi pristopi. Izbira podpornih strategij in učnih okolij (zunanjih ali inte-
raktivnih) je odvisna od kompetenc vzgojitelja, ki naj bi z lastno visoko mo-
tiviranostjo ter s poznavanjem otrok in njihovih interesov vplival na njihov
spoznavno-ustvarjalni razvoj na različnih kurikularnih področjih ter na izra-
žanje različnih inteligentnosti (Cencič in Pergar-Kuščer 2012; Baloh in Cencič
2018). Premišljena izbira podpornih strategij omogoča tudi globlji vpogled
v učne vsebine in njihovo razumevanje. Novejša spoznanja didaktikov po-
udarjajo aktivne strategije, med katere uvrščamo raziskovalno učenje (angl.
inquiry learning), izkustveno učenje (angl. experiential learning) in transdisci-
plinarni pristop učenja (Bratož in Žefran 2014; Baloh 2019; Exline 2004; Krnel
2007; Tacol 2007).
Omenjene strategije so primerne v vseh starostnih skupinah, že v zgo-
dnjem otroštvu. Predvsem raziskovalno učenje je primerno za učenje preko
lastnih čutil, torej ko otrok določeno stvar ali predmet vidi, sliši, začuti, zavoha
in okusi. Izkustveno učenje temelji na samostojnem iskanju in razmišljanju z
lastno aktivnostjo. Vzgojitelj naj bi se posluževal predvsem didaktičnih spod-
bud in podpornih strategij, ki temeljijo na otrokovi izkušnji, naravnanosti k
delovanju, soodločanju, soustvarjanju, vzpostavljanju novih odnosov, stiku
z naravo in vključujejo potrebe otrok ter njihovo spoznavno zmožnost (Kr-
nel 2007). K spodbujanju različnih sporazumevalnih zmožnosti lahko pripo-
more tudi transdisciplinarni pristop učenja, za katerega je značilno povezo-
vanje kurikularnih dejavnosti v vrtcu, ko vzgojitelj/umetnik posamezno temo
obravnava z več zornih kotov, otrok pa jo sprejema z vsemi čutili. Otroci pri-
dobivajo novo znanje s spodbujanjem in z razvijanjem samostojnega dela,
ustvarjalnega mišljenja, doživljanja, motivacije, ustvarjalnosti, radovednosti,
celovitosti, vztrajnosti idr. (Krnel 2007).
Če želimo, da so otroci ustvarjalni na področju jezika in likovne umetno-
sti, je pomembno upoštevati komunikacijski in čustveni odnos (otrok si želi
sodelovati v dejavnosti in biti pri tem zadovoljen) med vzgojiteljem ter otro-
kom oziroma drugo odraslo osebo v skupini. Pomembno je, da je otrok v de-
javnosti vključen zaradi lastnih domišljijskih in ustvarjalnih zmožnosti, ki jih
izraža na različne načine, v našem primeru z jezikom in preko likovne ustvar-
jalnosti. Te naj bi temeljile na pripovedovanju, likovni ustvarjalnosti, komu-
nikacijskem modelu učenja in potekale v sproščenem vzdušju, tako kot to
utemeljuje Carla Rinaldi (2017).
Kot meni Štirn Janota (2016), je pomembno, da odrasla oseba (vzgojitelj,
umetnik) otroka sprejme kot posameznika, bogato, socialno, emocionalno in
199
dajanje vsebin skozi pristope, ki spodbujajo opazovanje, razmišljanje, ustvar-
janje ter omogočajo lažje pomnjenje, učinkovitejše v primerjavi s tradicio-
nalnimi pristopi. Izbira podpornih strategij in učnih okolij (zunanjih ali inte-
raktivnih) je odvisna od kompetenc vzgojitelja, ki naj bi z lastno visoko mo-
tiviranostjo ter s poznavanjem otrok in njihovih interesov vplival na njihov
spoznavno-ustvarjalni razvoj na različnih kurikularnih področjih ter na izra-
žanje različnih inteligentnosti (Cencič in Pergar-Kuščer 2012; Baloh in Cencič
2018). Premišljena izbira podpornih strategij omogoča tudi globlji vpogled
v učne vsebine in njihovo razumevanje. Novejša spoznanja didaktikov po-
udarjajo aktivne strategije, med katere uvrščamo raziskovalno učenje (angl.
inquiry learning), izkustveno učenje (angl. experiential learning) in transdisci-
plinarni pristop učenja (Bratož in Žefran 2014; Baloh 2019; Exline 2004; Krnel
2007; Tacol 2007).
Omenjene strategije so primerne v vseh starostnih skupinah, že v zgo-
dnjem otroštvu. Predvsem raziskovalno učenje je primerno za učenje preko
lastnih čutil, torej ko otrok določeno stvar ali predmet vidi, sliši, začuti, zavoha
in okusi. Izkustveno učenje temelji na samostojnem iskanju in razmišljanju z
lastno aktivnostjo. Vzgojitelj naj bi se posluževal predvsem didaktičnih spod-
bud in podpornih strategij, ki temeljijo na otrokovi izkušnji, naravnanosti k
delovanju, soodločanju, soustvarjanju, vzpostavljanju novih odnosov, stiku
z naravo in vključujejo potrebe otrok ter njihovo spoznavno zmožnost (Kr-
nel 2007). K spodbujanju različnih sporazumevalnih zmožnosti lahko pripo-
more tudi transdisciplinarni pristop učenja, za katerega je značilno povezo-
vanje kurikularnih dejavnosti v vrtcu, ko vzgojitelj/umetnik posamezno temo
obravnava z več zornih kotov, otrok pa jo sprejema z vsemi čutili. Otroci pri-
dobivajo novo znanje s spodbujanjem in z razvijanjem samostojnega dela,
ustvarjalnega mišljenja, doživljanja, motivacije, ustvarjalnosti, radovednosti,
celovitosti, vztrajnosti idr. (Krnel 2007).
Če želimo, da so otroci ustvarjalni na področju jezika in likovne umetno-
sti, je pomembno upoštevati komunikacijski in čustveni odnos (otrok si želi
sodelovati v dejavnosti in biti pri tem zadovoljen) med vzgojiteljem ter otro-
kom oziroma drugo odraslo osebo v skupini. Pomembno je, da je otrok v de-
javnosti vključen zaradi lastnih domišljijskih in ustvarjalnih zmožnosti, ki jih
izraža na različne načine, v našem primeru z jezikom in preko likovne ustvar-
jalnosti. Te naj bi temeljile na pripovedovanju, likovni ustvarjalnosti, komu-
nikacijskem modelu učenja in potekale v sproščenem vzdušju, tako kot to
utemeljuje Carla Rinaldi (2017).
Kot meni Štirn Janota (2016), je pomembno, da odrasla oseba (vzgojitelj,
umetnik) otroka sprejme kot posameznika, bogato, socialno, emocionalno in
199
