Page 198 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 198
bara Baloh in Eda Birsa
ki sovpada s ključnim razvojem vseh jezikovnih in govornih zmožnosti ter
s tem tudi s pripovedovanjem, z načrtovanimi, strukturiranimi dejavnostmi
skrbimo za razvoj otrokove pripovedovalne zmožnosti.
Kot smo poudarili že na drugem mestu (Baloh 2019), je mogoče pri otroku
pripovedovanje, ki je njegova potreba, spodbujati in glede na starost nadgra-
jevati z ustrezno načrtovanimi dejavnostmi, usmerjenimi v pripovedovanje, s
katerimi otroku pomagamo graditi lastno pripovedovalno shemo, na podlagi
katere bo lahko samostojno tvoril pripovedna besedila. Spodbujanje ustvar-
jalnega pripovedovanja ni vezano le na področje jezikovne vzgoje, temveč je
tesno povezano z likovnim področjem. Ti dve področji omogočata številne
možnosti sodelovanja ter povezovanja vsebin, pri čemer pa moramo biti po-
zorni na to, da se pri načrtovanju vsebinskih ali drugih povezav upošteva
ter uresničuje cilje obeh kurikularnih področij. V okviru raziskave smo želeli
ugotoviti, na kakšen način vzgojitelji v prvem starostnem obdobju senzibili-
zirajo in seznanjajo otroke s področjema pripovedovanja ter likovne umetno-
sti in na kakšen način so vzgojitelji v projektu vključili umetnika v vzgojno-
izobraževani proces.
Podporne strategije (angl. scaffolding) za razvijanje pripovedovanja
in likovnega izražanja
V sodobnem svetu beležimo hiter razvoj digitalnih medijev, kar vpliva na
spremembe v vsakdanjem življenju, katerega del sta tudi pripovedovanje
in likovna ustvarjalnost. Vse to zahteva pospešeno pridobivanje novih kom-
petenc vzgojiteljev, učiteljev in otrok. Kot menita Silva Bratož in Mojca Že-
fran (2014), otrok za opravljanje določene dejavnosti potrebuje strokovnega
delavca, ki ima vse potrebno znanje za izvedbo dejavnosti. S tem znanjem
otroka vodi skozi korake, dokler ni sposoben dejavnosti opraviti samostojno.
Sprva je prevladovalo mišljenje, da lahko otroka skozi območje bližnjega ra-
zvoja vodi samo odrasla oseba, ki je kompetentna na določenem področju,
kasneje pa so raziskave pokazale, da mu lahko nudijo podporo tudi osebe,
ki niso eksperti določenega področja, recimo vrstniki ali pa drugi odrasli, ki
se ukvarjajo z določenim področjem ustvarjalnosti, npr. umetniki. Podporne
strategije so lahko verbalne (te se nanašajo na razvijanje otrokovega jezika),
postopkovne (gre za določeno sosledje dejavnosti) in podporne z uporabo
različnih pripomočkov (ti so lahko vizualni, tipni . . .) (Bratož in Žefran 2014).
Silva Bratož in Mojca Žefran (2014) menita, da je podpora, ki jo nudimo v
okviru podpornih strategij, začasna, moramo jo prilagajati in postopoma od-
mikati ali jo povsem odmakniti, ko vidimo, da ni več potrebna.
Raziskave (Birsa, Kljun in Kopačin 2022; Baloh 2019) so pokazale, da je po-
198
ki sovpada s ključnim razvojem vseh jezikovnih in govornih zmožnosti ter
s tem tudi s pripovedovanjem, z načrtovanimi, strukturiranimi dejavnostmi
skrbimo za razvoj otrokove pripovedovalne zmožnosti.
Kot smo poudarili že na drugem mestu (Baloh 2019), je mogoče pri otroku
pripovedovanje, ki je njegova potreba, spodbujati in glede na starost nadgra-
jevati z ustrezno načrtovanimi dejavnostmi, usmerjenimi v pripovedovanje, s
katerimi otroku pomagamo graditi lastno pripovedovalno shemo, na podlagi
katere bo lahko samostojno tvoril pripovedna besedila. Spodbujanje ustvar-
jalnega pripovedovanja ni vezano le na področje jezikovne vzgoje, temveč je
tesno povezano z likovnim področjem. Ti dve področji omogočata številne
možnosti sodelovanja ter povezovanja vsebin, pri čemer pa moramo biti po-
zorni na to, da se pri načrtovanju vsebinskih ali drugih povezav upošteva
ter uresničuje cilje obeh kurikularnih področij. V okviru raziskave smo želeli
ugotoviti, na kakšen način vzgojitelji v prvem starostnem obdobju senzibili-
zirajo in seznanjajo otroke s področjema pripovedovanja ter likovne umetno-
sti in na kakšen način so vzgojitelji v projektu vključili umetnika v vzgojno-
izobraževani proces.
Podporne strategije (angl. scaffolding) za razvijanje pripovedovanja
in likovnega izražanja
V sodobnem svetu beležimo hiter razvoj digitalnih medijev, kar vpliva na
spremembe v vsakdanjem življenju, katerega del sta tudi pripovedovanje
in likovna ustvarjalnost. Vse to zahteva pospešeno pridobivanje novih kom-
petenc vzgojiteljev, učiteljev in otrok. Kot menita Silva Bratož in Mojca Že-
fran (2014), otrok za opravljanje določene dejavnosti potrebuje strokovnega
delavca, ki ima vse potrebno znanje za izvedbo dejavnosti. S tem znanjem
otroka vodi skozi korake, dokler ni sposoben dejavnosti opraviti samostojno.
Sprva je prevladovalo mišljenje, da lahko otroka skozi območje bližnjega ra-
zvoja vodi samo odrasla oseba, ki je kompetentna na določenem področju,
kasneje pa so raziskave pokazale, da mu lahko nudijo podporo tudi osebe,
ki niso eksperti določenega področja, recimo vrstniki ali pa drugi odrasli, ki
se ukvarjajo z določenim področjem ustvarjalnosti, npr. umetniki. Podporne
strategije so lahko verbalne (te se nanašajo na razvijanje otrokovega jezika),
postopkovne (gre za določeno sosledje dejavnosti) in podporne z uporabo
različnih pripomočkov (ti so lahko vizualni, tipni . . .) (Bratož in Žefran 2014).
Silva Bratož in Mojca Žefran (2014) menita, da je podpora, ki jo nudimo v
okviru podpornih strategij, začasna, moramo jo prilagajati in postopoma od-
mikati ali jo povsem odmakniti, ko vidimo, da ni več potrebna.
Raziskave (Birsa, Kljun in Kopačin 2022; Baloh 2019) so pokazale, da je po-
198
