Page 201 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 201
Vloga strokovnih delavcev in umetnikov
z razbiranjem vizualnih sporočil. Zato je treba ustvarjalne dejavnosti z ome-
njenih področij podpreti z vizualnimi spodbudami. Razvijanje ustvarjalnosti
brez vidne spodbude je težje, saj otroci niso sposobni dolge koncentracije
pa tudi razvojna raven zgodbe kot celote je nižja. Na podlagi vizualne spod-
bude otrok v lastno pripoved vnaša več elementov dinamizacije, s katerimi
ustvarja zgodbeno napetost.
Vzgojitelji bi morali zagotovili optimalne pogoje za razvoj otrokovih pripo-
vedovalskih zmožnosti ter njegovega (ustvarjalnega) likovnega izraza pred-
vsem s skrbnim načrtovanjem in z izvedbo učinkovitih transdisciplinarnih
dejavnosti. Glede na nekatere opravljene raziskave je v praksi še vedno mo-
goče zaslediti nejasnosti pri sprejemanju in tvorjenju pripovednih besedil,
pri razbiranju vizualnih sporočil ter pri načrtovanju ustvarjalnih likovnih na-
log (Baloh 2019; Birsa 2016). Pozorni bi morali biti predvsem pri izbiri vidnih
(didaktičnih) spodbud ter didaktičnih pristopov, ki pomagajo spodbujati ra-
zvoj pripovedovalne sheme in občutljivost otrok na likovne vsebine. Ob neu-
strezni vidni spodbudi bodo otroški izdelki neustvarjalni, kar so razkrile tudi
druge raziskave (Baloh 2019; Medved Udovič 2004; Tacol 2007).
Otrokove vsakodnevne vizualne in druge izkušnje lahko vzgojitelj ali ume-
tnik uporabi pri različnih jezikovnih ter likovnih dejavnostih. Gradnja jezikov-
nega in likovnega znanja na otrokovih izkušnjah ter izvajanje avtentičnih na-
log pripomore k ustvarjalnejšemu delu (Drobnič 2016). S pomočjo zaznava-
nja ter informacij, pridobljenih s pomočjo izbire premišljenih podpornih stra-
tegij ali vidnih spodbud, oblikujemo miselne procese, ki so odraz realistič-
nih podob iz okolja (Drobnič 2016). Ne glede na izbiro podporne strategije
ali vidne spodbude bi moral biti vzgojitelj oziroma umetnik v spoznavno-
ustvarjalnem procesu empatičen, samokritičen in občutljiv tudi za zaznava-
nje potreb otrok. Pri tako zasnovanih dejavnostih sta v ospredju celostno
obravnavanje vsebin in usmerjenost v otroka. Vloga vzgojitelja oziroma ume-
tnika pri načrtovanju ter izvedbi dejavnosti z izbranimi vidnimi spodbudami
in podpornimi strategijami je pomembna, zato je ključno, da se za izbran
pristop še posebej dobro pripravi(ta). Tak način dela, ki se odmika od usta-
ljenih oblik dela, prav gotovo predstavlja izziv za vse vključene v vzgojno-
izobraževalni proces (Baloh 2019).
V nadaljevanju bomo predstavili izsledke raziskave, ki je nastala v okviru
projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vz-
gojo (SKUM) in v kateri smo uporabili raznolike didaktične/podporne stra-
tegije za spodbujanje podoživljanja jezikovne ter likovne umetnosti z raz-
ličnimi izraznimi sredstvi. Gre za celostni učni pristop v praksi, v povezavi z
realizacijo procesno-ciljnega načrtovanja, ki daje poudarek aktivnim meto-
201
z razbiranjem vizualnih sporočil. Zato je treba ustvarjalne dejavnosti z ome-
njenih področij podpreti z vizualnimi spodbudami. Razvijanje ustvarjalnosti
brez vidne spodbude je težje, saj otroci niso sposobni dolge koncentracije
pa tudi razvojna raven zgodbe kot celote je nižja. Na podlagi vizualne spod-
bude otrok v lastno pripoved vnaša več elementov dinamizacije, s katerimi
ustvarja zgodbeno napetost.
Vzgojitelji bi morali zagotovili optimalne pogoje za razvoj otrokovih pripo-
vedovalskih zmožnosti ter njegovega (ustvarjalnega) likovnega izraza pred-
vsem s skrbnim načrtovanjem in z izvedbo učinkovitih transdisciplinarnih
dejavnosti. Glede na nekatere opravljene raziskave je v praksi še vedno mo-
goče zaslediti nejasnosti pri sprejemanju in tvorjenju pripovednih besedil,
pri razbiranju vizualnih sporočil ter pri načrtovanju ustvarjalnih likovnih na-
log (Baloh 2019; Birsa 2016). Pozorni bi morali biti predvsem pri izbiri vidnih
(didaktičnih) spodbud ter didaktičnih pristopov, ki pomagajo spodbujati ra-
zvoj pripovedovalne sheme in občutljivost otrok na likovne vsebine. Ob neu-
strezni vidni spodbudi bodo otroški izdelki neustvarjalni, kar so razkrile tudi
druge raziskave (Baloh 2019; Medved Udovič 2004; Tacol 2007).
Otrokove vsakodnevne vizualne in druge izkušnje lahko vzgojitelj ali ume-
tnik uporabi pri različnih jezikovnih ter likovnih dejavnostih. Gradnja jezikov-
nega in likovnega znanja na otrokovih izkušnjah ter izvajanje avtentičnih na-
log pripomore k ustvarjalnejšemu delu (Drobnič 2016). S pomočjo zaznava-
nja ter informacij, pridobljenih s pomočjo izbire premišljenih podpornih stra-
tegij ali vidnih spodbud, oblikujemo miselne procese, ki so odraz realistič-
nih podob iz okolja (Drobnič 2016). Ne glede na izbiro podporne strategije
ali vidne spodbude bi moral biti vzgojitelj oziroma umetnik v spoznavno-
ustvarjalnem procesu empatičen, samokritičen in občutljiv tudi za zaznava-
nje potreb otrok. Pri tako zasnovanih dejavnostih sta v ospredju celostno
obravnavanje vsebin in usmerjenost v otroka. Vloga vzgojitelja oziroma ume-
tnika pri načrtovanju ter izvedbi dejavnosti z izbranimi vidnimi spodbudami
in podpornimi strategijami je pomembna, zato je ključno, da se za izbran
pristop še posebej dobro pripravi(ta). Tak način dela, ki se odmika od usta-
ljenih oblik dela, prav gotovo predstavlja izziv za vse vključene v vzgojno-
izobraževalni proces (Baloh 2019).
V nadaljevanju bomo predstavili izsledke raziskave, ki je nastala v okviru
projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vz-
gojo (SKUM) in v kateri smo uporabili raznolike didaktične/podporne stra-
tegije za spodbujanje podoživljanja jezikovne ter likovne umetnosti z raz-
ličnimi izraznimi sredstvi. Gre za celostni učni pristop v praksi, v povezavi z
realizacijo procesno-ciljnega načrtovanja, ki daje poudarek aktivnim meto-
201
