Page 204 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 204
bara Baloh in Eda Birsa
sta timsko sodelovali tako z umetnico kot s strokovnjakinjama s fakultete, s
katerima sta sodelovali. Poudarili sta: »Na spletnih srečanjih s koordinatorji s
fakultete in umetnico smo se skupaj dogovarjali in iskali ideje za izvedbo ak-
tivnosti v vrtcu.« Pri načrtovanju sta potrebovali pomoč pri iskanju idejne za-
snove oziroma iskanju ustrezne vsebine, ki bo primerna starosti otrok, vklju-
čenih v raziskavo. Izkazalo se je, da sta vzgojiteljici z veseljem sprejeli pomoč
zunanjih strokovnjakov pri pripravi transdisciplinarne dejavnosti: »Strokov-
njakinji s fakultete sta nam predlagali književno izhodišče, in to je bil posne-
tek zgodbe z naslovom Linee avtorice Suzy Lee. Iz zgodbe smo povlekli rdečo
nit in to je bila črta. Črta je bil osrednji motiv vseh nadaljnjih dejavnosti.«
Na podlagi intervjujev smo ugotovili, da sta bili vzgojiteljici usmerjeni v
ustrezno izbiro pojma in učinkovit način povezovanja vsebin različnih kuriku-
larnih področij. V praksi je še vedno zaslediti pomanjkljivo poznavanje učin-
kovitega načrtovanja in izvajanja medkurikularnih povezav, o čemer so pisali
različni strokovnjaki (Birsa 2016; Tacol, 2007; Birsa in Kopačin 2020). Ponujene
so jim bile tudi različne možnosti izvedbe likovnih in pripovedovalskih de-
javnosti, ki bodo senzibilizirale ustvarjalno pripovedovanje in individualni li-
kovni izraz, o katerih je pisala tudi Barbara Baloh (2019).
Vzgojiteljica in njena pomočnica sta izpostavili: »Strokovnjakinji sta nam
ponudili tudi veliko zamisli o izvedbi likovnega ustvarjanja z motivom črte.
Najprej smo z otroki pogledali posnetek zgodbe, ga skušali vpeljati v giba-
nje, nato pa smo izvedli še likovno dejavnost na temo črte.« Pri načrtovanju
dejavnosti sta za senzibilizacijo otrok na področju pripovedovanja in likovne
umetnosti predvideli vključitev umetnice dramaturginje, ki naj bi otroke z
različnimi gibalnimi in drugimi dejavnostmi privedla k uresničevanju zasta-
vljenih ciljev. Povedali sta: »Po izvedbi teh dejavnosti pa naj bi se v naše delo
vključila še umetnica, ki bi se osredotočila bolj na gibalno izražanje otrok in
občutja.« Da bi bili pri svoji nalogi še učinkovitejši, sta pri izvedbi dejavnosti
upoštevali tudi interese in zanimanja otrok: »Pri izvedbi dejavnosti smo ve-
liko sledili zamislim in pobudam otrok, zato se je razvilo še več dejavnosti, kot
smo jih načrtovali. Po ogledu posnetka smo uprizorili ponazarjanje drsanja
po prostoru ob glasbi, temu pa je sledila likovna dejavnost, in sicer drsanje s
spužvami, namočenimi v barvo, po veliki podlagi, kar smo poimenovali ples
črt.« Izkazalo se je, da so bili zaradi različnih podpornih strategij in različnih
vidnih spodbud otroci visoko motivirani za ustvarjalno delo:
S pomočnico vzgojiteljice sva dodatno otrokom ponudili dejavnost ri-
sanja vtisov po izvedbi dejavnosti drsanja v nogavicah po sobi. Za to
sva se odločili, ker sva opazili, da so se v dejavnost zelo vživeli in v njej
204
sta timsko sodelovali tako z umetnico kot s strokovnjakinjama s fakultete, s
katerima sta sodelovali. Poudarili sta: »Na spletnih srečanjih s koordinatorji s
fakultete in umetnico smo se skupaj dogovarjali in iskali ideje za izvedbo ak-
tivnosti v vrtcu.« Pri načrtovanju sta potrebovali pomoč pri iskanju idejne za-
snove oziroma iskanju ustrezne vsebine, ki bo primerna starosti otrok, vklju-
čenih v raziskavo. Izkazalo se je, da sta vzgojiteljici z veseljem sprejeli pomoč
zunanjih strokovnjakov pri pripravi transdisciplinarne dejavnosti: »Strokov-
njakinji s fakultete sta nam predlagali književno izhodišče, in to je bil posne-
tek zgodbe z naslovom Linee avtorice Suzy Lee. Iz zgodbe smo povlekli rdečo
nit in to je bila črta. Črta je bil osrednji motiv vseh nadaljnjih dejavnosti.«
Na podlagi intervjujev smo ugotovili, da sta bili vzgojiteljici usmerjeni v
ustrezno izbiro pojma in učinkovit način povezovanja vsebin različnih kuriku-
larnih področij. V praksi je še vedno zaslediti pomanjkljivo poznavanje učin-
kovitega načrtovanja in izvajanja medkurikularnih povezav, o čemer so pisali
različni strokovnjaki (Birsa 2016; Tacol, 2007; Birsa in Kopačin 2020). Ponujene
so jim bile tudi različne možnosti izvedbe likovnih in pripovedovalskih de-
javnosti, ki bodo senzibilizirale ustvarjalno pripovedovanje in individualni li-
kovni izraz, o katerih je pisala tudi Barbara Baloh (2019).
Vzgojiteljica in njena pomočnica sta izpostavili: »Strokovnjakinji sta nam
ponudili tudi veliko zamisli o izvedbi likovnega ustvarjanja z motivom črte.
Najprej smo z otroki pogledali posnetek zgodbe, ga skušali vpeljati v giba-
nje, nato pa smo izvedli še likovno dejavnost na temo črte.« Pri načrtovanju
dejavnosti sta za senzibilizacijo otrok na področju pripovedovanja in likovne
umetnosti predvideli vključitev umetnice dramaturginje, ki naj bi otroke z
različnimi gibalnimi in drugimi dejavnostmi privedla k uresničevanju zasta-
vljenih ciljev. Povedali sta: »Po izvedbi teh dejavnosti pa naj bi se v naše delo
vključila še umetnica, ki bi se osredotočila bolj na gibalno izražanje otrok in
občutja.« Da bi bili pri svoji nalogi še učinkovitejši, sta pri izvedbi dejavnosti
upoštevali tudi interese in zanimanja otrok: »Pri izvedbi dejavnosti smo ve-
liko sledili zamislim in pobudam otrok, zato se je razvilo še več dejavnosti, kot
smo jih načrtovali. Po ogledu posnetka smo uprizorili ponazarjanje drsanja
po prostoru ob glasbi, temu pa je sledila likovna dejavnost, in sicer drsanje s
spužvami, namočenimi v barvo, po veliki podlagi, kar smo poimenovali ples
črt.« Izkazalo se je, da so bili zaradi različnih podpornih strategij in različnih
vidnih spodbud otroci visoko motivirani za ustvarjalno delo:
S pomočnico vzgojiteljice sva dodatno otrokom ponudili dejavnost ri-
sanja vtisov po izvedbi dejavnosti drsanja v nogavicah po sobi. Za to
sva se odločili, ker sva opazili, da so se v dejavnost zelo vživeli in v njej
204
