Page 210 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 210
bara Baloh in Eda Birsa
način dela ter načrtovanja skupaj z vzgojiteljicama, umetnico in s strokovnja-
kinjama s področja književnosti in likovne umetnosti pokazal kot zelo kvali-
teten in navdihujoč, kar se je odražalo v motivaciji in hitrem napredku otrok
pa tudi v izjavah vseh udeleženih v načrtovanje dejavnosti.
Načrtovane dejavnosti so bile primer medpodročnega, medvrstniškega in
vertikalnega sodelovanja, ki sledi sodobnim didaktičnim izhodiščem in pri-
stopom, podani pa so tudi predlogi za izboljšave, in sicer zlasti v obliki siste-
matičnejšega načrtovanja razvijanja jezikovnih ter likovnih zmožnosti. Vsaka
vsebina se je začela z dejavnostmi, katerih cilj je bil spodbuditi podoživljanje,
osebno doživetje z namenom senzibilizacije za jezikovno in likovno umet-
nost. Ugotavljamo, da je kakovostna umetniška spodbuda najprimernejše
sredstvo za senzibilizacijo posameznika za umetnost.
Na osnovi pridobljenih rezultatov raziskave lahko sklenemo, da so vzgoji-
telji prepoznali prednosti ustvarjalnega medpodročnega učenja in poučeva-
nja. Po pričevanjih vzgojiteljic in umetnice je bila motivacija otrok ves čas po-
teka projekta zelo visoka. Preko različnih dejavnosti so otroci pridobili ogro-
mno novih informacij in znanj. V raziskavi ugotavljamo, da oblika sodeloval-
nega učenja, ki smo ga izvajali s predšolskimi otroki, spodbuja tudi sobivanje
v različnih skupnostih pa tudi medvrstniško učenje med mlajšimi in starejšimi
otroki v vrtcu. Kot meni Lea Kužnik (2009), je ob tem ključna vloga odraslega,
da s svojim zgledom in spodbudo otroku ponudi različne situacije raziskova-
nja in spoznavanja. Izkoristiti mora to razvojno fazo in uporabiti otrokovo no-
tranjo motivacijo za spodbujanje k učenju in spoznavanje sveta. Dejavnosti
so pozitivno vplivale na razvoj odnosov in učenja med naslednjimi deležniki:
otrok – otrok, otrok – odrasla oseba (vzgojitelj in umetnik), odrasla oseba
(vzgojitelj in umetnik) – odrasla oseba (vzgojitelj in umetnik). Na osnovi pri-
čujoče raziskave lahko vzgojitelji in umetniki pridobijo številne spodbude za
spremembo lastne pedagoške/umetniške prakse.
Na osnovi pridobljenih podatkov menimo, da je treba spodbujati celostno
doživljanje izkušenj, ki jih otrocih pridobivajo pri različnih umetniških dejav-
nostih. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Birsa (2016), ki pravi, da je treba
za pridobivanje celostnega znanja skrbno načrtovati ustvarjalne dejavnosti
različnih kurikularnih področij, in sicer tako, da se uresničujejo cilji vseh so-
delujočih področij.
Z raziskavo potrjujemo, da so didaktični pristopi, ki spodbujajo opazova-
nje, razmišljanje, ustvarjanje, vključevanje umetnika ter podporne strategije
(verbalne, vizualne, postopkovne, strategije z uporabo različnih pripomoč-
kov . . .), ki smo jih načrtovali in uporabili v raziskavi, novost in da nismo spod-
bujali že ustaljenih znanj ter prepričanj, zato smo si in si bomo prizadevali
210
način dela ter načrtovanja skupaj z vzgojiteljicama, umetnico in s strokovnja-
kinjama s področja književnosti in likovne umetnosti pokazal kot zelo kvali-
teten in navdihujoč, kar se je odražalo v motivaciji in hitrem napredku otrok
pa tudi v izjavah vseh udeleženih v načrtovanje dejavnosti.
Načrtovane dejavnosti so bile primer medpodročnega, medvrstniškega in
vertikalnega sodelovanja, ki sledi sodobnim didaktičnim izhodiščem in pri-
stopom, podani pa so tudi predlogi za izboljšave, in sicer zlasti v obliki siste-
matičnejšega načrtovanja razvijanja jezikovnih ter likovnih zmožnosti. Vsaka
vsebina se je začela z dejavnostmi, katerih cilj je bil spodbuditi podoživljanje,
osebno doživetje z namenom senzibilizacije za jezikovno in likovno umet-
nost. Ugotavljamo, da je kakovostna umetniška spodbuda najprimernejše
sredstvo za senzibilizacijo posameznika za umetnost.
Na osnovi pridobljenih rezultatov raziskave lahko sklenemo, da so vzgoji-
telji prepoznali prednosti ustvarjalnega medpodročnega učenja in poučeva-
nja. Po pričevanjih vzgojiteljic in umetnice je bila motivacija otrok ves čas po-
teka projekta zelo visoka. Preko različnih dejavnosti so otroci pridobili ogro-
mno novih informacij in znanj. V raziskavi ugotavljamo, da oblika sodeloval-
nega učenja, ki smo ga izvajali s predšolskimi otroki, spodbuja tudi sobivanje
v različnih skupnostih pa tudi medvrstniško učenje med mlajšimi in starejšimi
otroki v vrtcu. Kot meni Lea Kužnik (2009), je ob tem ključna vloga odraslega,
da s svojim zgledom in spodbudo otroku ponudi različne situacije raziskova-
nja in spoznavanja. Izkoristiti mora to razvojno fazo in uporabiti otrokovo no-
tranjo motivacijo za spodbujanje k učenju in spoznavanje sveta. Dejavnosti
so pozitivno vplivale na razvoj odnosov in učenja med naslednjimi deležniki:
otrok – otrok, otrok – odrasla oseba (vzgojitelj in umetnik), odrasla oseba
(vzgojitelj in umetnik) – odrasla oseba (vzgojitelj in umetnik). Na osnovi pri-
čujoče raziskave lahko vzgojitelji in umetniki pridobijo številne spodbude za
spremembo lastne pedagoške/umetniške prakse.
Na osnovi pridobljenih podatkov menimo, da je treba spodbujati celostno
doživljanje izkušenj, ki jih otrocih pridobivajo pri različnih umetniških dejav-
nostih. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Birsa (2016), ki pravi, da je treba
za pridobivanje celostnega znanja skrbno načrtovati ustvarjalne dejavnosti
različnih kurikularnih področij, in sicer tako, da se uresničujejo cilji vseh so-
delujočih področij.
Z raziskavo potrjujemo, da so didaktični pristopi, ki spodbujajo opazova-
nje, razmišljanje, ustvarjanje, vključevanje umetnika ter podporne strategije
(verbalne, vizualne, postopkovne, strategije z uporabo različnih pripomoč-
kov . . .), ki smo jih načrtovali in uporabili v raziskavi, novost in da nismo spod-
bujali že ustaljenih znanj ter prepričanj, zato smo si in si bomo prizadevali
210
