Page 209 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 209
Vloga strokovnih delavcev in umetnikov
povedovanja: pripovedovanje kot prenos zgodbe iz odraslega na otroka ter
učenje ustvarjalnega pripovedovanja, ki ga aktivno opravljajo otroci.
Izobraževalni sistem z ukalupljanjem otrok v enotne miselne modele, na-
čine razmišljanja in reševanje problemov ne razvija ustvarjalnosti, ki je ključ
do inovativnosti sodobne družbe. Zato je pomembno, da otrok v predšol-
skem obdobju ozavesti svojo vlogo v procesu ustvarjalnega pripovedova-
nja, vzgojitelj svojo vlogo pedagoškega posrednika in reflektivnega praktika,
projekt SKUM pa je v vzgojno-izobraževalni proces vključil tudi umetnika,
ki je dodana vrednost tega procesa, saj s svojim vedenjem in pristopom na
drugačen način senzibilizira otroke za umetnost, katere mojster je. S svojim
znanjem, stališči in kulturnim kapitalom namreč vpliva na razvoj otrokovega
umetniškega kapitala. »Če se otroku prepove formulirati tisto, kar mu leži na
srcu, kar se neizogibno vsiljuje njegovemu bitju, takrat se ga prikrajša za nje-
gove sposobnosti. Otrok zna početi to, kar riše, ker takrat sledi svojim notra-
njim potrebam, v katere v popolnosti verjame. Vanje nikoli ne podvomi in
zanj nikoli ne predstavljajo predmet dvoma. Otrok verjame tistemu, kar po-
stavi na ogled in se popolnoma prepusti igri, v katero je vpletena vsa njegova
bit« (Stern 2020, 23).
Nova spoznanja so pripomogla k iskanju predlogov o možnostih in različ-
nih načinih sodelovanja med vzgojitelji ter umetniki. Umetnica predlaga:
Na primer: jaz delam ogrevalne vaje, ne vem, katere so primerne, pri
nekaterih se izkaže, da delujejo odlično, pri nekaterih ne gre – tukaj bi
one lahko aktivno dodale svoje (še vedno se je zgodilo tako, da mi po
koncu srečanja vzgojiteljice pripovedujejo o vseh vajah, ki jih izvajajo,
kaj so otroci zmožni, kaj ne; no, tak uvodni pogovor med umetnikom
in vzgojiteljico bi bil nujen, predpisan).
Nekateri umetniki imajo lahko več izkušenj in ustreznih kompetenc za delo
s predšolskimi otroki, drugi manj, zato je vloga vzgojitelja toliko pomemb-
nejša.
Zaključek
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšna je vloga vzgojitelja oziroma umetnika
pri delu s predšolskimi otroki prvega starostnega obdobja na področju jezi-
kovne in likovne umetnosti. Zanimalo nas je tudi, katere didaktične strategije
uporablja(ta) za spodbujanje sporazumevalne zmožnosti in zmožnosti pripo-
vedovanja ter likovnega izražanja s poudarkom na didaktično-metodičnih iz-
vedbah. Na osnovi izvedenih dejavnosti lahko zaključimo, da je tak proces in
209
povedovanja: pripovedovanje kot prenos zgodbe iz odraslega na otroka ter
učenje ustvarjalnega pripovedovanja, ki ga aktivno opravljajo otroci.
Izobraževalni sistem z ukalupljanjem otrok v enotne miselne modele, na-
čine razmišljanja in reševanje problemov ne razvija ustvarjalnosti, ki je ključ
do inovativnosti sodobne družbe. Zato je pomembno, da otrok v predšol-
skem obdobju ozavesti svojo vlogo v procesu ustvarjalnega pripovedova-
nja, vzgojitelj svojo vlogo pedagoškega posrednika in reflektivnega praktika,
projekt SKUM pa je v vzgojno-izobraževalni proces vključil tudi umetnika,
ki je dodana vrednost tega procesa, saj s svojim vedenjem in pristopom na
drugačen način senzibilizira otroke za umetnost, katere mojster je. S svojim
znanjem, stališči in kulturnim kapitalom namreč vpliva na razvoj otrokovega
umetniškega kapitala. »Če se otroku prepove formulirati tisto, kar mu leži na
srcu, kar se neizogibno vsiljuje njegovemu bitju, takrat se ga prikrajša za nje-
gove sposobnosti. Otrok zna početi to, kar riše, ker takrat sledi svojim notra-
njim potrebam, v katere v popolnosti verjame. Vanje nikoli ne podvomi in
zanj nikoli ne predstavljajo predmet dvoma. Otrok verjame tistemu, kar po-
stavi na ogled in se popolnoma prepusti igri, v katero je vpletena vsa njegova
bit« (Stern 2020, 23).
Nova spoznanja so pripomogla k iskanju predlogov o možnostih in različ-
nih načinih sodelovanja med vzgojitelji ter umetniki. Umetnica predlaga:
Na primer: jaz delam ogrevalne vaje, ne vem, katere so primerne, pri
nekaterih se izkaže, da delujejo odlično, pri nekaterih ne gre – tukaj bi
one lahko aktivno dodale svoje (še vedno se je zgodilo tako, da mi po
koncu srečanja vzgojiteljice pripovedujejo o vseh vajah, ki jih izvajajo,
kaj so otroci zmožni, kaj ne; no, tak uvodni pogovor med umetnikom
in vzgojiteljico bi bil nujen, predpisan).
Nekateri umetniki imajo lahko več izkušenj in ustreznih kompetenc za delo
s predšolskimi otroki, drugi manj, zato je vloga vzgojitelja toliko pomemb-
nejša.
Zaključek
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšna je vloga vzgojitelja oziroma umetnika
pri delu s predšolskimi otroki prvega starostnega obdobja na področju jezi-
kovne in likovne umetnosti. Zanimalo nas je tudi, katere didaktične strategije
uporablja(ta) za spodbujanje sporazumevalne zmožnosti in zmožnosti pripo-
vedovanja ter likovnega izražanja s poudarkom na didaktično-metodičnih iz-
vedbah. Na osnovi izvedenih dejavnosti lahko zaključimo, da je tak proces in
209
