Page 205 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 205
Vloga strokovnih delavcev in umetnikov
uživali, ta užitek pa sva želeli videti tudi na risbi s svinčnikom na papirju.
Komaj so čakali, da bodo lahko ustvarjali.
Zelo dojemljivi so bili tudi za nova znanja in veščine na različnih kurikular-
nih področjih, kar so potrdili že različni strokovnjaki (Bratož in Žefran 2014;
Baloh 2019; Exline 2004; Krnel 2007; Tacol 2007). Skupaj z umetnico in otroki
so načrtovale različne dejavnosti, ki bi pomagale otrokom celostno obrav-
nati in razumeti izbrane vsebine: »Ugotovili smo, da so se otroci začeli za črto
zanimati. Iz teh dejavnosti so razvili še igro z vrvjo, kjer so spoznavali ravne
in krive črte ter jih primerjali z različnimi stvarmi iz okolja in življenja (vrv kot
kača, cesta, ovira, tirnica, polžja hišica . . .), iskanje črt v naravi in na sprehodih,
ples črt po zraku s trakovi.«
Na podlagi pridobljenih podatkov je razvidno, da sta bili tako vzgojiteljica
kot vzgojiteljica – pomočnica vzgojiteljice usmerjeni k skrbnemu načrtova-
nju in izvedbi dejavnosti. Kljub svoji strokovnosti sta potrebovali nekaj do-
datnih usmeritev pri načrtovanju in izvedbi transkurikularnih dejavnosti. Kot
pravijo Milena Valenčič Zuljan idr. (2011, 9), je doseganje kakovosti v vzgoji
in izobraževanju pomembno odvisno tudi od kompetenc pedagoških delav-
cev, od njihovega procesa poklicne priprave, torej od dodiplomskega izobra-
ževanja in stalnega strokovnega usposabljanja, kar ugotavljamo tudi v naši
raziskavi.
Dejavnosti, ki so bile izvedene za spoznavanje pojma črta, sta vzgojiteljici
nadgradili tako z likovnega kot tudi s pripovedovalskega vidika. Z umetnico
so načrtovale dejavnosti, v katere so vključile novo vidno spodbudo:
[O]trokom smo ponudili novo izhodišče, slikanico italijanske avtorice
Nicole Grossi Orso buco/Medvedja luknja. Povezava med obema izho-
diščema je črta, ki se pojavi v obeh slikanicah. Otroke smo na podlagi
slikanice spodbujali k izražanju občutij s poudarkom na gibalnem izra-
žanju. Preko domišljije so spoznavali življenjska okolja in izražali svoje
občutke v njih.
Iz opisanega je razvidno, da se je nenehno prepletalo vsebine različnih ku-
rikularnih področij in s tem izbrane vsebine razvijalo celostno, kar je dodatno
spodbujalo senzibilizacijo otrok na ustvarjalno pripovedovanje in likovno iz-
ražanje. Vzgojiteljici sta še omenili: »Spontano se je od otrok pojavila pobuda
po nadaljevanju zgodbe. Ustvarili so lastno knjigo z nadaljevanjem zgodbe.
Knjiga je vsebovala besedno in likovno izražanje. Dobili smo zanimiva nada-
ljevanja zgodbe, podprta z vizualno podporo, ki so jo izdelali otroci.« Izkazalo
205
uživali, ta užitek pa sva želeli videti tudi na risbi s svinčnikom na papirju.
Komaj so čakali, da bodo lahko ustvarjali.
Zelo dojemljivi so bili tudi za nova znanja in veščine na različnih kurikular-
nih področjih, kar so potrdili že različni strokovnjaki (Bratož in Žefran 2014;
Baloh 2019; Exline 2004; Krnel 2007; Tacol 2007). Skupaj z umetnico in otroki
so načrtovale različne dejavnosti, ki bi pomagale otrokom celostno obrav-
nati in razumeti izbrane vsebine: »Ugotovili smo, da so se otroci začeli za črto
zanimati. Iz teh dejavnosti so razvili še igro z vrvjo, kjer so spoznavali ravne
in krive črte ter jih primerjali z različnimi stvarmi iz okolja in življenja (vrv kot
kača, cesta, ovira, tirnica, polžja hišica . . .), iskanje črt v naravi in na sprehodih,
ples črt po zraku s trakovi.«
Na podlagi pridobljenih podatkov je razvidno, da sta bili tako vzgojiteljica
kot vzgojiteljica – pomočnica vzgojiteljice usmerjeni k skrbnemu načrtova-
nju in izvedbi dejavnosti. Kljub svoji strokovnosti sta potrebovali nekaj do-
datnih usmeritev pri načrtovanju in izvedbi transkurikularnih dejavnosti. Kot
pravijo Milena Valenčič Zuljan idr. (2011, 9), je doseganje kakovosti v vzgoji
in izobraževanju pomembno odvisno tudi od kompetenc pedagoških delav-
cev, od njihovega procesa poklicne priprave, torej od dodiplomskega izobra-
ževanja in stalnega strokovnega usposabljanja, kar ugotavljamo tudi v naši
raziskavi.
Dejavnosti, ki so bile izvedene za spoznavanje pojma črta, sta vzgojiteljici
nadgradili tako z likovnega kot tudi s pripovedovalskega vidika. Z umetnico
so načrtovale dejavnosti, v katere so vključile novo vidno spodbudo:
[O]trokom smo ponudili novo izhodišče, slikanico italijanske avtorice
Nicole Grossi Orso buco/Medvedja luknja. Povezava med obema izho-
diščema je črta, ki se pojavi v obeh slikanicah. Otroke smo na podlagi
slikanice spodbujali k izražanju občutij s poudarkom na gibalnem izra-
žanju. Preko domišljije so spoznavali življenjska okolja in izražali svoje
občutke v njih.
Iz opisanega je razvidno, da se je nenehno prepletalo vsebine različnih ku-
rikularnih področij in s tem izbrane vsebine razvijalo celostno, kar je dodatno
spodbujalo senzibilizacijo otrok na ustvarjalno pripovedovanje in likovno iz-
ražanje. Vzgojiteljici sta še omenili: »Spontano se je od otrok pojavila pobuda
po nadaljevanju zgodbe. Ustvarili so lastno knjigo z nadaljevanjem zgodbe.
Knjiga je vsebovala besedno in likovno izražanje. Dobili smo zanimiva nada-
ljevanja zgodbe, podprta z vizualno podporo, ki so jo izdelali otroci.« Izkazalo
205
