Page 208 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 208
bara Baloh in Eda Birsa
predhodno poznavanje in ga lahko širiš. Aktivno bi morale poseči ta-
krat, ko zaznajo, da skupini pada koncentracija, da ima morebiti sku-
pina kakšne dnevne navade, rutino, ki se mora izvršiti, ker vse te stvari
vplivajo na delo, na proces. Če vejo, da skupina potrebuje določeno igro
ali odmor [. . .], bi bilo super, da bi to izvedle, naredile, prekinile in na tak
način bi se lahko zgodila simbioza med umetnikom in vzgojiteljico.
Način dela, ki ga je zaznala umetnica, je v praksi uveljavljen. Ob vključitvi
drugega strokovnjaka ali umetnika v vrtčevske dejavnosti se je aktivna vloga
vzgojitelja umaknila pasivnemu spremljanju dogajanja v vrtčevski skupini.
Glede na izkušnje, ki jih je umetnica pridobila med izvedbo različnih dejav-
nosti v sklopu raziskave, je podala nekaj razmišljanj o možnosti izboljšave
sodelovanja in vključevanja umetnika v vrtčevsko skupino. Poudarila je, da
bi bilo smiselno že pri načrtovanju dejavnosti jasno določiti vlogo posame-
znega odraslega, vključenega v dejavnost:
Kot sem zdaj že kar nekajkrat opazila, se vzgojiteljice iz procesa dela
popolnoma izločijo in prepustijo vse tistemu, ki pride izvajati aktivnost.
Res, da ima vsak od nas umetnikov, ki prihajamo v skupine, svoje načine
in metode dela, ampak večina nima osnovnega znanja dela s predšol-
skimi otroki in bi verjetno pomoč vzgojiteljic pri razvijanju pripovedo-
vanja vsem ustrezala.
Umetnica se zaveda, da bi lahko pomoč vzgojiteljic dodatno zvišala kako-
vost spoznavno-ustvarjalnega procesa tako na področju pripovedovanja kot
likovne umetnosti. Pravi: »Vzgojiteljice imajo ogromno znanja in vedenja in
velikokrat bi njihova dopolnitev precej pripomogla k kakovostnejši izvedbi
določene vsebine. Prepričana sem, da si želijo biti aktivne. Zdi pa se mi, da
se umaknejo, ker se jim zdi tako prav, ker so tako navajene ali pa ker se no-
čejo mešati v proces dela.« Svetovala je tudi: »Zdi se mi, da bi jim morali jasno
povedati, da je njihovo znanje v procesu nastajanja vsebin v igralnici zelo po-
membno in dobrodošlo.«
Kot smo že ugotovili (Baloh 2019), je bilo v zadnjih letih pripovedovanje
ponovno odkrito tudi v slovenskem prostoru. Mnogi pripovedovalci zgodb
so iz svoje pripovedovalske dejavnosti naredili plačljivo predstavo ali pa sku-
šali svojo umetnost spremeniti v pripovedovalski kult ter tako postati edini
varuhi skrivnosti dobrega pripovedovanja. Učenje pripovedovanja pa je pro-
ces pridobivanja in notranje volje/želje po ustvarjalnosti, ki ga ni mogoče
skomercializirati. Zatorej je treba pričeti govoriti o dveh različnih poljih pri-
208
predhodno poznavanje in ga lahko širiš. Aktivno bi morale poseči ta-
krat, ko zaznajo, da skupini pada koncentracija, da ima morebiti sku-
pina kakšne dnevne navade, rutino, ki se mora izvršiti, ker vse te stvari
vplivajo na delo, na proces. Če vejo, da skupina potrebuje določeno igro
ali odmor [. . .], bi bilo super, da bi to izvedle, naredile, prekinile in na tak
način bi se lahko zgodila simbioza med umetnikom in vzgojiteljico.
Način dela, ki ga je zaznala umetnica, je v praksi uveljavljen. Ob vključitvi
drugega strokovnjaka ali umetnika v vrtčevske dejavnosti se je aktivna vloga
vzgojitelja umaknila pasivnemu spremljanju dogajanja v vrtčevski skupini.
Glede na izkušnje, ki jih je umetnica pridobila med izvedbo različnih dejav-
nosti v sklopu raziskave, je podala nekaj razmišljanj o možnosti izboljšave
sodelovanja in vključevanja umetnika v vrtčevsko skupino. Poudarila je, da
bi bilo smiselno že pri načrtovanju dejavnosti jasno določiti vlogo posame-
znega odraslega, vključenega v dejavnost:
Kot sem zdaj že kar nekajkrat opazila, se vzgojiteljice iz procesa dela
popolnoma izločijo in prepustijo vse tistemu, ki pride izvajati aktivnost.
Res, da ima vsak od nas umetnikov, ki prihajamo v skupine, svoje načine
in metode dela, ampak večina nima osnovnega znanja dela s predšol-
skimi otroki in bi verjetno pomoč vzgojiteljic pri razvijanju pripovedo-
vanja vsem ustrezala.
Umetnica se zaveda, da bi lahko pomoč vzgojiteljic dodatno zvišala kako-
vost spoznavno-ustvarjalnega procesa tako na področju pripovedovanja kot
likovne umetnosti. Pravi: »Vzgojiteljice imajo ogromno znanja in vedenja in
velikokrat bi njihova dopolnitev precej pripomogla k kakovostnejši izvedbi
določene vsebine. Prepričana sem, da si želijo biti aktivne. Zdi pa se mi, da
se umaknejo, ker se jim zdi tako prav, ker so tako navajene ali pa ker se no-
čejo mešati v proces dela.« Svetovala je tudi: »Zdi se mi, da bi jim morali jasno
povedati, da je njihovo znanje v procesu nastajanja vsebin v igralnici zelo po-
membno in dobrodošlo.«
Kot smo že ugotovili (Baloh 2019), je bilo v zadnjih letih pripovedovanje
ponovno odkrito tudi v slovenskem prostoru. Mnogi pripovedovalci zgodb
so iz svoje pripovedovalske dejavnosti naredili plačljivo predstavo ali pa sku-
šali svojo umetnost spremeniti v pripovedovalski kult ter tako postati edini
varuhi skrivnosti dobrega pripovedovanja. Učenje pripovedovanja pa je pro-
ces pridobivanja in notranje volje/želje po ustvarjalnosti, ki ga ni mogoče
skomercializirati. Zatorej je treba pričeti govoriti o dveh različnih poljih pri-
208
