Page 32 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
i Kroflič
spodbujali h kreativni rabi digitalne tehnologije, ko so jim šole na svojih ura-
dnih spletnih portalih uredile zavihke, v katerih so lahko delili svoje ustvar-
jalne dosežke s sošolci, slikar in ilustrator Ciril Horjak Horowitz pa je pomagal
literarne, likovne in filmske izdelke učencev združiti v didaktični video Od ust
do mitohondrija, v katerem so združene vsebine biologije, kemije in likovne
umetnosti (več v Štirn Janota, Kroflič in Štirn 2022).
Kot izjemno pomembno pa se je pokazalo ustvarjalno upodabljanje inti-
mnih doživetij otrok in mladostnikov v času izolacije. Metoda pripovedova-
nja fotozgodbe se je izkazala za izjemen medij, s katerim so otroci in mla-
dostniki ilustrirali svoje doživljanje bivanja v času pandemije covida-19. Pro-
jekt Duh našega časa dijakov drugega letnika Srednje šole za oblikovanje
Maribor je z osrednjim izobraževalnim ciljem spoznavanja dokumentarne in
reportažne fotografije dijake spodbudil, da so ustvarili upodobitve svojega
vsakdana, ki so njim samim pomenile orodje samorefleksije, učiteljem pa za-
znavanje posameznikov, ki so doživljali hujše osebne stiske. Zelo povedna je
končna refleksija umetnika Luke Dakskoblerja (Štirn Janota, Kroflič in Štirn
2022, str. 14):
Srečevali smo se z odsotnostjo dijakov za izklopljenimi kamerami in mi-
krofoni ZOOM-a, neodzivnostjo nad vprašanji, počasnim oddajanjem
fotografij in predvsem pomanjkanjem fotografij, kar je hkrati pričalo
tudi o pomanjkanju dogajanja, aktivnosti in seveda druženja v življe-
njih dijakov in dijakinj. Večina jih je navsezadnje fotozgodbo odlično
izdelala in po pogovorih z avtorji menim, da je za mnoge proces izde-
lave tekom delavnice postal način osmišljanja svojih občutenj, njihova
validacija in neke vrste lajšanje teže našega časa, mogoče celo terapija.
Zaključek
Prvoosebna umetniška izkušnja velja za eno od najučinkovitejših vzgojnih si-
tuacij. Gre za dialog vzgajane osebe z umetnino oziroma z vsebinami, ki jih
upodablja z umetniškimi sredstvi. S tem se vzpostavi stik med zunanjim in
notranjim, zavestjo in okoljem na način, da se v ta stik vzgajana oseba vključi
z vsemi plastmi svoje duševnosti – z mišljenjem, s čustvenimi odzivi in z moti-
vacijo za vztrajanje v aktivnosti ter željo po polni udeleženosti v umetniškem
dogodku (Kroflič 2007). Ko vzgajana oseba ustvarja z umetniškimi sredstvi,
pa pride do pozunanjenja notranjih občutij, ki ponuja lažji vstop v samore-
fleksijo in osebnostno rast.
Ne smemo pa spregledati še ene dimenzije prvoosebne izkušnje. Sle-
dnja namreč vznikne kot posledica dejavnega vstopanja vzgajane osebe
32
spodbujali h kreativni rabi digitalne tehnologije, ko so jim šole na svojih ura-
dnih spletnih portalih uredile zavihke, v katerih so lahko delili svoje ustvar-
jalne dosežke s sošolci, slikar in ilustrator Ciril Horjak Horowitz pa je pomagal
literarne, likovne in filmske izdelke učencev združiti v didaktični video Od ust
do mitohondrija, v katerem so združene vsebine biologije, kemije in likovne
umetnosti (več v Štirn Janota, Kroflič in Štirn 2022).
Kot izjemno pomembno pa se je pokazalo ustvarjalno upodabljanje inti-
mnih doživetij otrok in mladostnikov v času izolacije. Metoda pripovedova-
nja fotozgodbe se je izkazala za izjemen medij, s katerim so otroci in mla-
dostniki ilustrirali svoje doživljanje bivanja v času pandemije covida-19. Pro-
jekt Duh našega časa dijakov drugega letnika Srednje šole za oblikovanje
Maribor je z osrednjim izobraževalnim ciljem spoznavanja dokumentarne in
reportažne fotografije dijake spodbudil, da so ustvarili upodobitve svojega
vsakdana, ki so njim samim pomenile orodje samorefleksije, učiteljem pa za-
znavanje posameznikov, ki so doživljali hujše osebne stiske. Zelo povedna je
končna refleksija umetnika Luke Dakskoblerja (Štirn Janota, Kroflič in Štirn
2022, str. 14):
Srečevali smo se z odsotnostjo dijakov za izklopljenimi kamerami in mi-
krofoni ZOOM-a, neodzivnostjo nad vprašanji, počasnim oddajanjem
fotografij in predvsem pomanjkanjem fotografij, kar je hkrati pričalo
tudi o pomanjkanju dogajanja, aktivnosti in seveda druženja v življe-
njih dijakov in dijakinj. Večina jih je navsezadnje fotozgodbo odlično
izdelala in po pogovorih z avtorji menim, da je za mnoge proces izde-
lave tekom delavnice postal način osmišljanja svojih občutenj, njihova
validacija in neke vrste lajšanje teže našega časa, mogoče celo terapija.
Zaključek
Prvoosebna umetniška izkušnja velja za eno od najučinkovitejših vzgojnih si-
tuacij. Gre za dialog vzgajane osebe z umetnino oziroma z vsebinami, ki jih
upodablja z umetniškimi sredstvi. S tem se vzpostavi stik med zunanjim in
notranjim, zavestjo in okoljem na način, da se v ta stik vzgajana oseba vključi
z vsemi plastmi svoje duševnosti – z mišljenjem, s čustvenimi odzivi in z moti-
vacijo za vztrajanje v aktivnosti ter željo po polni udeleženosti v umetniškem
dogodku (Kroflič 2007). Ko vzgajana oseba ustvarja z umetniškimi sredstvi,
pa pride do pozunanjenja notranjih občutij, ki ponuja lažji vstop v samore-
fleksijo in osebnostno rast.
Ne smemo pa spregledati še ene dimenzije prvoosebne izkušnje. Sle-
dnja namreč vznikne kot posledica dejavnega vstopanja vzgajane osebe
32
