Page 30 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
i Kroflič
Doseganje ciljev projekta SKUM preko prvoosebne umetniške izkušnje
Prvoosebno umetniško izkušnjo smo preko fenomenološke analize opisali
kot igriv in dejaven vstop v svet, ki otroku omogoča prepoznanje temelj-
nih resnic in pomena bivanja, ki »zasvetijo« iz poetske upodobitve izbranih
dogodkov in akterjev. »Igrivo« pa ni le ustvarjanje pomena ob interpretaciji
umetnine, ampak tudi raba umetniških jezikov kot način samopredstavljanja,
upodabljanja sebe v svetu, če to ne zapade nekritičnemu ustvarjanju druž-
beno zaželenih (samo)podob in lažnih identitet, tako značilnemu za ustvar-
janje samopodob v priljubljenih spletnih družabnih medijih (Facebook, In-
stagram, TikTok itn.).
Obravnavo izbranih vzgojno-izobraževalnih vsebin z umetniškimi sredstvi
smo v projektu SKUM pogosto začenjali na način, da so sodelujoči umetniki
ali kulturno-umetniške ustanove predstavili svoje umetniške izdelke ali pro-
dukcije, in tako odpirali čute otrok/mladostnikov za izbrano tematiko ter uvid
v ustvarjalne možnosti umetniških sredstev.
Tako je npr. Andrej Rozman Roza za dijake drugih letnikov gimnazijskega
programa in srednjega strokovnega izobraževanja pri pouku slovenščine v
Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru uprizoril predstavo Passion de Pres-
sheren kot uvod v njihovo oblikovanje predstav o življenju Franceta Prešerna,
ki so ga v obliki gledaliških gegov po vzoru uličnega gledališča in pod men-
torstvom umetnikov Gledališča Ane Monro uprizorili dijaki na prireditvi Pre-
šernovanje (glej Peršak Hajdinjak 2022). Enako sta fotografa Luka Daksko-
bler in Matej Peljhan navduševala dijake različnih srednjih šol s svojimi opusi
umetniške in dokumentarne fotografije. Za uvod v temo Glas mladih: upor
in okoljski aktivizem pa so si sodelujoči dijaki ogledali biografski film Greta o
izjemni okoljski aktivistki Greti Thunberg in virtualno razstavo likovnih del v
Koroški galeriji likovnih umetnosti (projekt se je namreč odvijal v času zaprtja
javnih ustanov zaradi pandemije covida-19), ki so v preteklosti izražala upor
umetnikov zoper družbene probleme (Stolnik 2022).
Da bi otrokom omogočili prvoosebne izkušnje z deli sodobne likovne
umetnosti v galerijskih prostorih, je slikarka Katja Bednarik Sudec v skladu
s sodobnimi metodami participativnega galerijskega posredovanja (dekon-
struktivne in transformativne oblike) omogočila nekonvencialen ogled raz-
stave Franca Mesariča v Likovni galeriji Ljutomer, hkrati pa je skupaj z otroki
oblikovala kartico – vabilo, ki je opozarjalo na še vedno prepogost avtori-
tativni pristop v galerijskih prostorih (projekt Umetniška izkušnja skozi pra-
vljico Sovice Okice, Vrtec Ljutomer 2018–2019; glej Bednarik Sudec 2022). V
Koroški galeriji likovnih umetnosti pa je kustosinja Neja Kasier pripravila že
30
Doseganje ciljev projekta SKUM preko prvoosebne umetniške izkušnje
Prvoosebno umetniško izkušnjo smo preko fenomenološke analize opisali
kot igriv in dejaven vstop v svet, ki otroku omogoča prepoznanje temelj-
nih resnic in pomena bivanja, ki »zasvetijo« iz poetske upodobitve izbranih
dogodkov in akterjev. »Igrivo« pa ni le ustvarjanje pomena ob interpretaciji
umetnine, ampak tudi raba umetniških jezikov kot način samopredstavljanja,
upodabljanja sebe v svetu, če to ne zapade nekritičnemu ustvarjanju druž-
beno zaželenih (samo)podob in lažnih identitet, tako značilnemu za ustvar-
janje samopodob v priljubljenih spletnih družabnih medijih (Facebook, In-
stagram, TikTok itn.).
Obravnavo izbranih vzgojno-izobraževalnih vsebin z umetniškimi sredstvi
smo v projektu SKUM pogosto začenjali na način, da so sodelujoči umetniki
ali kulturno-umetniške ustanove predstavili svoje umetniške izdelke ali pro-
dukcije, in tako odpirali čute otrok/mladostnikov za izbrano tematiko ter uvid
v ustvarjalne možnosti umetniških sredstev.
Tako je npr. Andrej Rozman Roza za dijake drugih letnikov gimnazijskega
programa in srednjega strokovnega izobraževanja pri pouku slovenščine v
Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru uprizoril predstavo Passion de Pres-
sheren kot uvod v njihovo oblikovanje predstav o življenju Franceta Prešerna,
ki so ga v obliki gledaliških gegov po vzoru uličnega gledališča in pod men-
torstvom umetnikov Gledališča Ane Monro uprizorili dijaki na prireditvi Pre-
šernovanje (glej Peršak Hajdinjak 2022). Enako sta fotografa Luka Daksko-
bler in Matej Peljhan navduševala dijake različnih srednjih šol s svojimi opusi
umetniške in dokumentarne fotografije. Za uvod v temo Glas mladih: upor
in okoljski aktivizem pa so si sodelujoči dijaki ogledali biografski film Greta o
izjemni okoljski aktivistki Greti Thunberg in virtualno razstavo likovnih del v
Koroški galeriji likovnih umetnosti (projekt se je namreč odvijal v času zaprtja
javnih ustanov zaradi pandemije covida-19), ki so v preteklosti izražala upor
umetnikov zoper družbene probleme (Stolnik 2022).
Da bi otrokom omogočili prvoosebne izkušnje z deli sodobne likovne
umetnosti v galerijskih prostorih, je slikarka Katja Bednarik Sudec v skladu
s sodobnimi metodami participativnega galerijskega posredovanja (dekon-
struktivne in transformativne oblike) omogočila nekonvencialen ogled raz-
stave Franca Mesariča v Likovni galeriji Ljutomer, hkrati pa je skupaj z otroki
oblikovala kartico – vabilo, ki je opozarjalo na še vedno prepogost avtori-
tativni pristop v galerijskih prostorih (projekt Umetniška izkušnja skozi pra-
vljico Sovice Okice, Vrtec Ljutomer 2018–2019; glej Bednarik Sudec 2022). V
Koroški galeriji likovnih umetnosti pa je kustosinja Neja Kasier pripravila že
30
