Page 38 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
ja Rutar, Jana Kalin, Anna Kožuh in Bogdana Borota
ijkes in Salmela-Aro 2022). Spodbudno, odprto in inovativno učno okolje v
prispevku pojmujemo kot osrednji kontekst in prostor vzgoje in izobraževa-
nja s specifično antropološko-kulturnimi ter institucionalnimi značilnostmi
določenega okolja – kot načrtno (izhajajoč iz poznavanja značilnosti kakovo-
sti učnega okolja), vendar tudi pogosto intuitivno organizirano materialno in
socialno okolje. Izhajamo iz predpostavke, da je spodbudno učno okolje po-
goj in načelo celostnega razvoja ter učenja posameznika kot individuuma in
člana skupnosti – njegovega razvoja znanja, stališč, vrednot in celotne oseb-
nosti.
V prispevku učno okolje konceptualiziramo kot povezanost materialnih
in socialnointerakcijskih elementov. Izhajamo iz interakcijskega pojmovanja
izobraževanja kot prostora enovitosti materialnih, spoznavnih, socialnih in
emocionalnih priložnosti, podpor ter pogojev za razvoj posameznika v sku-
pnosti in za skupnost v povezanosti z drugimi.
Učno okolje razumemo kot kontekst vzgoje za vrednote, pri čemer izha-
jamo iz pripoznanja vrednot po Medvešu (2018) na različnih področjih: este-
tike (lepega), etike (moralnega), znanosti (resnice), telesnega razvoja (telesa),
športa, medosebnih odnosov, odnosov do sebe in drugih, odnosa do narave,
gospodarstva itd. Pri tem znanje utemeljuje in podpira vrednote, kajti brez
njega bi bila vzgoja za vrednote goli ideološki konstrukt (Medveš 2018).
Namen prispevka je s konceptualizacijo spodbudnega, odprtega in inova-
tivnega učnega okolja vzpostaviti kontekst načrtovanja: priprave, realizacije
in spremljanja oziroma evalviranja podpornega okolja v vzgoji – v vsebinah
in interakcijah kulturno-umetnostne vzgoje, ki jo opredeljujemo kot vzgojno
kurikularno prežemanje z namenom celostne in celovite vzgoje v izobraževa-
nju. Zato bomo (1) povezali razvoj zagotavljanja spodbudnega učnega oko-
lja z (2) opredelitvijo spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega oko-
lja, (3) umestili šolsko kulturo, klimo in skupnost v funkcijo osrednjega kon-
teksta ter vira (spodbudnega) učnega okolja, (4) izpostavili učno okolje kot
prostor in priložnost za organizacijo umetniške izkušnje, intuicije, uvida ter
doživljanja in (5) poudarili dokumentiranje kot izkustveno-metakognitivno
platformo pedagoških odločitev v kulturno-umetnostni vzgoji.
Razvoj zagotavljanja spodbudnega učnega okolja
Čeprav prizadevanje za zagotavljanje spodbudnega, odprtega in inova-
tivnega učnega okolja nikakor ni novost, kajti vsa vzgojna prizadevanja,
vključno s kurikularno strukturo in z didaktično izvedbo pouka, predstavljajo
priložnosti in spodbude ter s tem okolje za učenje, lahko trdimo, da se kon-
senz glede nujnosti zagotavljanja ustreznega učnega okolja vzpostavlja šele
38
ijkes in Salmela-Aro 2022). Spodbudno, odprto in inovativno učno okolje v
prispevku pojmujemo kot osrednji kontekst in prostor vzgoje in izobraževa-
nja s specifično antropološko-kulturnimi ter institucionalnimi značilnostmi
določenega okolja – kot načrtno (izhajajoč iz poznavanja značilnosti kakovo-
sti učnega okolja), vendar tudi pogosto intuitivno organizirano materialno in
socialno okolje. Izhajamo iz predpostavke, da je spodbudno učno okolje po-
goj in načelo celostnega razvoja ter učenja posameznika kot individuuma in
člana skupnosti – njegovega razvoja znanja, stališč, vrednot in celotne oseb-
nosti.
V prispevku učno okolje konceptualiziramo kot povezanost materialnih
in socialnointerakcijskih elementov. Izhajamo iz interakcijskega pojmovanja
izobraževanja kot prostora enovitosti materialnih, spoznavnih, socialnih in
emocionalnih priložnosti, podpor ter pogojev za razvoj posameznika v sku-
pnosti in za skupnost v povezanosti z drugimi.
Učno okolje razumemo kot kontekst vzgoje za vrednote, pri čemer izha-
jamo iz pripoznanja vrednot po Medvešu (2018) na različnih področjih: este-
tike (lepega), etike (moralnega), znanosti (resnice), telesnega razvoja (telesa),
športa, medosebnih odnosov, odnosov do sebe in drugih, odnosa do narave,
gospodarstva itd. Pri tem znanje utemeljuje in podpira vrednote, kajti brez
njega bi bila vzgoja za vrednote goli ideološki konstrukt (Medveš 2018).
Namen prispevka je s konceptualizacijo spodbudnega, odprtega in inova-
tivnega učnega okolja vzpostaviti kontekst načrtovanja: priprave, realizacije
in spremljanja oziroma evalviranja podpornega okolja v vzgoji – v vsebinah
in interakcijah kulturno-umetnostne vzgoje, ki jo opredeljujemo kot vzgojno
kurikularno prežemanje z namenom celostne in celovite vzgoje v izobraževa-
nju. Zato bomo (1) povezali razvoj zagotavljanja spodbudnega učnega oko-
lja z (2) opredelitvijo spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega oko-
lja, (3) umestili šolsko kulturo, klimo in skupnost v funkcijo osrednjega kon-
teksta ter vira (spodbudnega) učnega okolja, (4) izpostavili učno okolje kot
prostor in priložnost za organizacijo umetniške izkušnje, intuicije, uvida ter
doživljanja in (5) poudarili dokumentiranje kot izkustveno-metakognitivno
platformo pedagoških odločitev v kulturno-umetnostni vzgoji.
Razvoj zagotavljanja spodbudnega učnega okolja
Čeprav prizadevanje za zagotavljanje spodbudnega, odprtega in inova-
tivnega učnega okolja nikakor ni novost, kajti vsa vzgojna prizadevanja,
vključno s kurikularno strukturo in z didaktično izvedbo pouka, predstavljajo
priložnosti in spodbude ter s tem okolje za učenje, lahko trdimo, da se kon-
senz glede nujnosti zagotavljanja ustreznega učnega okolja vzpostavlja šele
38
