Page 40 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
ja Rutar, Jana Kalin, Anna Kožuh in Bogdana Borota
Opredelitve spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega okolja
Pred opredelitvijo različnih namenov in ciljev zagotavljanja spodbudnega
učnega okolja bomo v nadaljevanju definirali ključne pojme kot vodila pri za-
gotavljanju podpornega učnega okolja. Čeprav so predvsem strukturni ele-
menti učnega okolja v vrtcih in šolah normativno določeni v zakonsko pred-
pisanih minimalnih standardih organizacije vrtcev ter šol, ki jih določa pri-
stojno ministrstvo za izobraževanje, je to le podlaga za vzpostavljanje pro-
cesnih elementov spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega okolja.
Ustanovitelj v okviru strukturnih pogojev določa ustrezno izobrazbo za de-
lovno mesto vzgojitelja, učitelja, pogoje za profesionalni razvoj ter realiza-
cijo pedagoškega vsebinskega izhodišča – kurikuluma oziroma programa z
načeli in cilji. V najširšem pomenu besede zato učno okolje pojmujemo kot
dinamični socialni in materialni kontekst ter proces, ki je lahko intuitivno ozi-
roma spontano ali/in načrtno organiziran. Razvija in organizira se z (1) na-
menom realizacije ciljev programa ter kurikuluma kot odziv na (2) zaznane
potrebe, značilnosti in pobude otrok/učencev/dijakov (v nadaljevanju uče-
čih se), (3) v skladu z značilnostmi družbenega in kulturnega konteksta ter s
tem podobe o otroku. Je prostor artikulacije in osmišljanja pomenov, s svojo
pojavno obliko predstavlja pomene, umeščenost in vlogo prisotnih vsebin,
obenem pa je indikator nosilcev moči, na kar je pri problematiziranju domi-
nantnih resnic in poimenovanj opozoril že Foucault (1980). Ob tem zavedanju
predstavlja tudi prostor in priložnost za transformacijo vključenih – za reflek-
tiranje, spreminjanje oziroma reformiranje družbenega in kulturnega stanja
ter okolja.
Spodbudno učno okolje razumemo kot okolje, v katerem vzgojitelj/učitelj
skupaj z otroki, učenci in vsemi vključenimi v procese vzgoje in izobraževanja
vzpostavlja ter omogoča spodbudne materialne (materialno okolje) in pod-
porne čustvene, socialne ter poučevalne interakcije (čustveno-socialno in na-
črtno pedagoško okolje). Učitelj/vzgojitelj z namenom zagotavljanja spod-
budnega učnega okolja načrtno pripravlja/organizira in omogoča socialne
interakcije ter vključuje raznolike in dostopne materiale, vire ter tehnologijo
z namenom razvoja potencialov otrok in odraslih, vključenih v vzgojo in izo-
braževanje, z upoštevanjem predhodnih priložnosti za učenje in pojmovanj
vseh vključenih v vzgojno-izobraževalno situacijo.
Odprto učno okolje predstavlja kontekst srečevanja, vključevanja in sodelo-
vanja. Vsem sodelujočim omogoča dostop do raznolikih izkušenj, vsebin ter
prostorov varnega tveganja, divergentnega mišljenja, eksperimentiranja in
različnih perspektiv pri razvoju ter razumevanju pomenov (Hannafin, Land
in Oliver 1999). V teh pogojih lahko otroci/učenci, vzgojitelji in učitelji indivi-
40
Opredelitve spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega okolja
Pred opredelitvijo različnih namenov in ciljev zagotavljanja spodbudnega
učnega okolja bomo v nadaljevanju definirali ključne pojme kot vodila pri za-
gotavljanju podpornega učnega okolja. Čeprav so predvsem strukturni ele-
menti učnega okolja v vrtcih in šolah normativno določeni v zakonsko pred-
pisanih minimalnih standardih organizacije vrtcev ter šol, ki jih določa pri-
stojno ministrstvo za izobraževanje, je to le podlaga za vzpostavljanje pro-
cesnih elementov spodbudnega, odprtega in inovativnega učnega okolja.
Ustanovitelj v okviru strukturnih pogojev določa ustrezno izobrazbo za de-
lovno mesto vzgojitelja, učitelja, pogoje za profesionalni razvoj ter realiza-
cijo pedagoškega vsebinskega izhodišča – kurikuluma oziroma programa z
načeli in cilji. V najširšem pomenu besede zato učno okolje pojmujemo kot
dinamični socialni in materialni kontekst ter proces, ki je lahko intuitivno ozi-
roma spontano ali/in načrtno organiziran. Razvija in organizira se z (1) na-
menom realizacije ciljev programa ter kurikuluma kot odziv na (2) zaznane
potrebe, značilnosti in pobude otrok/učencev/dijakov (v nadaljevanju uče-
čih se), (3) v skladu z značilnostmi družbenega in kulturnega konteksta ter s
tem podobe o otroku. Je prostor artikulacije in osmišljanja pomenov, s svojo
pojavno obliko predstavlja pomene, umeščenost in vlogo prisotnih vsebin,
obenem pa je indikator nosilcev moči, na kar je pri problematiziranju domi-
nantnih resnic in poimenovanj opozoril že Foucault (1980). Ob tem zavedanju
predstavlja tudi prostor in priložnost za transformacijo vključenih – za reflek-
tiranje, spreminjanje oziroma reformiranje družbenega in kulturnega stanja
ter okolja.
Spodbudno učno okolje razumemo kot okolje, v katerem vzgojitelj/učitelj
skupaj z otroki, učenci in vsemi vključenimi v procese vzgoje in izobraževanja
vzpostavlja ter omogoča spodbudne materialne (materialno okolje) in pod-
porne čustvene, socialne ter poučevalne interakcije (čustveno-socialno in na-
črtno pedagoško okolje). Učitelj/vzgojitelj z namenom zagotavljanja spod-
budnega učnega okolja načrtno pripravlja/organizira in omogoča socialne
interakcije ter vključuje raznolike in dostopne materiale, vire ter tehnologijo
z namenom razvoja potencialov otrok in odraslih, vključenih v vzgojo in izo-
braževanje, z upoštevanjem predhodnih priložnosti za učenje in pojmovanj
vseh vključenih v vzgojno-izobraževalno situacijo.
Odprto učno okolje predstavlja kontekst srečevanja, vključevanja in sodelo-
vanja. Vsem sodelujočim omogoča dostop do raznolikih izkušenj, vsebin ter
prostorov varnega tveganja, divergentnega mišljenja, eksperimentiranja in
različnih perspektiv pri razvoju ter razumevanju pomenov (Hannafin, Land
in Oliver 1999). V teh pogojih lahko otroci/učenci, vzgojitelji in učitelji indivi-
40
