Page 41 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Spodbudno, odprto in inovativno učno okolje kulturno-umetnostne vzgoje
dualizirano, na podlagi svojih lastnih izkušenj in kulturno kontekstualiziranih
pomenov, razvijajo svoja lastna pojmovanja, ki jih soočajo z drugimi v razno-
likih interakcijah.
Inovativno učno okolje se odraža v preseganju konvergentnih načinov načr-
tovanja, izvedbe in evalvacije pedagoškega procesa ter ohranjanja in razvoja
navdušenja, čudenja, presenečenja otrok in odraslih. Spreminjanje in prila-
gajanje pristopov ter postopkov potekata z namenom uresničevanja pravic
otrok do izobraževanja in ob skrbi za vse otroke. S tem se tudi vzpostavijo
pogoji za razvoj potencialov vseh otrok. Vključuje se vsa razpoložljiva oko-
lja (vsa predšolska, šolska, druga avtentična, naravna, virtualna) in vire, ki se
jih uporablja na nov način, razvija in ohranja se ustvarjalnost otrok in odra-
slih, vključuje elemente igre pri učenju. OECD (2013, 12) je po pregledu dobrih
praks vzpostavljanja inovativnih učnih okolij razvila načela kot osrednja vo-
dila inovativnih praks. Da bi lahko zagotavljali ustreznost šol za 21. stoletje, bi
morali slediti naslednjim načelom:
– učenje naj bo osrednjega pomena, spodbuja naj sodelovanje in naj bo
kraj, kjer učenci spoznavajo sebe kot učence;
– zagotoviti je treba, da je učenje socialno in pogosto sodelovalno;
– upoštevati je treba motivacijo učencev in pomen čustev;
– zelo je treba biti občutljiv na individualne razlike in upoštevati predho-
dno znanje;
– učenje mora biti za vsakega učenca zahtevno, vendar naj učenci ne bi
bili pretirano preobremenjeni;
– ocenjevanje naj bo skladno z navedenimi cilji, z močnim poudarkom
na formativnih povratnih informacijah;
– spodbujati je treba horizontalno povezanost med učnimi dejavnostmi
in predmeti v šoli ter zunaj nje.
Dodana so bila še tri področja z namenom izboljšanja pogojev za izvajanje
načel v praksi (OECD 2013):
– Inoviranje pedagoškega jedra. Gre za zagotavljanje, da se temeljni cilji,
prakse in dinamika inovirajo tako, da ustrezajo ambicijam učnih načel.
Gre za inoviranje temeljnih elementov pedagoškega jedra: učencev, iz-
obraževalcev, ki niso nujno samo učitelji, vsebin in učnih virov ter dina-
mike, ki te elemente povezuje (pedagoški pristopi in formativno oce-
njevanje, način upravljanja s časom ter organizacija izobraževalcev in
učencev).
– Razvoj »formativnih organizacij« z močnim vodstvom. Učna okolja in si-
41
dualizirano, na podlagi svojih lastnih izkušenj in kulturno kontekstualiziranih
pomenov, razvijajo svoja lastna pojmovanja, ki jih soočajo z drugimi v razno-
likih interakcijah.
Inovativno učno okolje se odraža v preseganju konvergentnih načinov načr-
tovanja, izvedbe in evalvacije pedagoškega procesa ter ohranjanja in razvoja
navdušenja, čudenja, presenečenja otrok in odraslih. Spreminjanje in prila-
gajanje pristopov ter postopkov potekata z namenom uresničevanja pravic
otrok do izobraževanja in ob skrbi za vse otroke. S tem se tudi vzpostavijo
pogoji za razvoj potencialov vseh otrok. Vključuje se vsa razpoložljiva oko-
lja (vsa predšolska, šolska, druga avtentična, naravna, virtualna) in vire, ki se
jih uporablja na nov način, razvija in ohranja se ustvarjalnost otrok in odra-
slih, vključuje elemente igre pri učenju. OECD (2013, 12) je po pregledu dobrih
praks vzpostavljanja inovativnih učnih okolij razvila načela kot osrednja vo-
dila inovativnih praks. Da bi lahko zagotavljali ustreznost šol za 21. stoletje, bi
morali slediti naslednjim načelom:
– učenje naj bo osrednjega pomena, spodbuja naj sodelovanje in naj bo
kraj, kjer učenci spoznavajo sebe kot učence;
– zagotoviti je treba, da je učenje socialno in pogosto sodelovalno;
– upoštevati je treba motivacijo učencev in pomen čustev;
– zelo je treba biti občutljiv na individualne razlike in upoštevati predho-
dno znanje;
– učenje mora biti za vsakega učenca zahtevno, vendar naj učenci ne bi
bili pretirano preobremenjeni;
– ocenjevanje naj bo skladno z navedenimi cilji, z močnim poudarkom
na formativnih povratnih informacijah;
– spodbujati je treba horizontalno povezanost med učnimi dejavnostmi
in predmeti v šoli ter zunaj nje.
Dodana so bila še tri področja z namenom izboljšanja pogojev za izvajanje
načel v praksi (OECD 2013):
– Inoviranje pedagoškega jedra. Gre za zagotavljanje, da se temeljni cilji,
prakse in dinamika inovirajo tako, da ustrezajo ambicijam učnih načel.
Gre za inoviranje temeljnih elementov pedagoškega jedra: učencev, iz-
obraževalcev, ki niso nujno samo učitelji, vsebin in učnih virov ter dina-
mike, ki te elemente povezuje (pedagoški pristopi in formativno oce-
njevanje, način upravljanja s časom ter organizacija izobraževalcev in
učencev).
– Razvoj »formativnih organizacij« z močnim vodstvom. Učna okolja in si-
41
