Page 71 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
Pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu
valnih zmožnosti. Razlike med obema raziskavama so se verjetno pokazale
zato, ker smo ju izpeljali v različnih fazah izvajanja projekta, za ugotavljanje
pomena umetniških izkušenj uporabili različne metode (vprašalnik in analiza
evalvacijskih poročil), prav tako je analiza evalvacijskih poročil vključevala
različne vzgojno-izobraževalne kontekste (vrtec, osnovna in srednja šola), v
evalvacije pa so bili poleg vzgojiteljev in učiteljev vključeni tudi umetniki pa
tudi refleksije otrok/mladostnikov in njihovih staršev.
Sklep
Vsebinska analiza zaključnih evalvacijskih poročil projektnega dela SKUM, s
katero smo preučevali pomen vključevanja umetniških izkušenj v vzgojno-
izobraževalni proces v vrtcih in šolah, je pokazala, da so (so)ustvarjalci pro-
jekta poudarjali različna področja delovanja: nove umetniške izkušnje, spo-
razumevalne zmožnosti, znanje in refleksijo, medosebne odnose, čustva in
osebnostno rast ter ustvarjalnost. Nekatera od področij, ki smo jih v kvalita-
tivni analizi evalvacijskih poročil opredelili s kategorijami in podkategorijami,
so bila bolj izpostavljena (pridobivanje novih umetniških izkušenj in razvoj
sporazumevalnih zmožnosti), druga manj (spodbujanje ustvarjalnosti).
Izsledki raziskave kažejo, da vzgojno-izobraževalni proces, ki poteka v so-
delovalnem delu med vzgojitelji, učitelji in umetniki, vzpostavlja pogoje za
umetniške izkušnje, v katerih udeleženci doživljajo in prepoznavajo pomen
umetnosti ter ponotranjajo njene vrednote. Skozi proces umetniškega doži-
vljanja in izražanja razvijajo vrsto področij delovanja, kar se je pokazalo tudi
v rezultatih projekta SKUM.
Zavedamo se, da pričujoča raziskava temelji na evalvacijskih poročilih, ki
so jih napisali (so)ustvarjalci umetniških izkušenj. Zato so dobljeni rezultati
lahko pozitivno pristranski, saj so bili poročevalci morda usmerjeni pred-
vsem v pozitivne pomene umetniških izkušenj. Po drugi strani pa je lahko
ravno umetniška izkušnja (so)udeleženosti prispevala k boljšemu razumeva-
nju umetniških dejavnosti. Ob tem je tudi pomembno, da evalvacijska poro-
čila odražajo mnenja vseh sodelujočih, tj. otrok, mladostnikov, vzgojiteljev,
učiteljev, umetnikov, predstavnikov kulturnih ustanov in tudi staršev sode-
lujočih otrok. Evalvacije kažejo, da so projektne dejavnosti presegle okvir
vzgojno-izobraževalnega okolja in vzpostavile zavedanje pomena umetno-
stnih dejavnosti v širšem družbenem okolju.
Skladno z izsledki vrste domačih (Denac idr. 2011; Sicherl Kafol idr. 2015; Si-
cherl Kafol in Denac 2020) in tujih raziskav (Ijdens, Bolden in Wagner 2018)
ugotavljamo, da umetniške izkušnje pomembno prispevajo k doživljanju in
izražanju v umetnostnih jezikih kakor tudi k ostalim področjem posamezni-
71
valnih zmožnosti. Razlike med obema raziskavama so se verjetno pokazale
zato, ker smo ju izpeljali v različnih fazah izvajanja projekta, za ugotavljanje
pomena umetniških izkušenj uporabili različne metode (vprašalnik in analiza
evalvacijskih poročil), prav tako je analiza evalvacijskih poročil vključevala
različne vzgojno-izobraževalne kontekste (vrtec, osnovna in srednja šola), v
evalvacije pa so bili poleg vzgojiteljev in učiteljev vključeni tudi umetniki pa
tudi refleksije otrok/mladostnikov in njihovih staršev.
Sklep
Vsebinska analiza zaključnih evalvacijskih poročil projektnega dela SKUM, s
katero smo preučevali pomen vključevanja umetniških izkušenj v vzgojno-
izobraževalni proces v vrtcih in šolah, je pokazala, da so (so)ustvarjalci pro-
jekta poudarjali različna področja delovanja: nove umetniške izkušnje, spo-
razumevalne zmožnosti, znanje in refleksijo, medosebne odnose, čustva in
osebnostno rast ter ustvarjalnost. Nekatera od področij, ki smo jih v kvalita-
tivni analizi evalvacijskih poročil opredelili s kategorijami in podkategorijami,
so bila bolj izpostavljena (pridobivanje novih umetniških izkušenj in razvoj
sporazumevalnih zmožnosti), druga manj (spodbujanje ustvarjalnosti).
Izsledki raziskave kažejo, da vzgojno-izobraževalni proces, ki poteka v so-
delovalnem delu med vzgojitelji, učitelji in umetniki, vzpostavlja pogoje za
umetniške izkušnje, v katerih udeleženci doživljajo in prepoznavajo pomen
umetnosti ter ponotranjajo njene vrednote. Skozi proces umetniškega doži-
vljanja in izražanja razvijajo vrsto področij delovanja, kar se je pokazalo tudi
v rezultatih projekta SKUM.
Zavedamo se, da pričujoča raziskava temelji na evalvacijskih poročilih, ki
so jih napisali (so)ustvarjalci umetniških izkušenj. Zato so dobljeni rezultati
lahko pozitivno pristranski, saj so bili poročevalci morda usmerjeni pred-
vsem v pozitivne pomene umetniških izkušenj. Po drugi strani pa je lahko
ravno umetniška izkušnja (so)udeleženosti prispevala k boljšemu razumeva-
nju umetniških dejavnosti. Ob tem je tudi pomembno, da evalvacijska poro-
čila odražajo mnenja vseh sodelujočih, tj. otrok, mladostnikov, vzgojiteljev,
učiteljev, umetnikov, predstavnikov kulturnih ustanov in tudi staršev sode-
lujočih otrok. Evalvacije kažejo, da so projektne dejavnosti presegle okvir
vzgojno-izobraževalnega okolja in vzpostavile zavedanje pomena umetno-
stnih dejavnosti v širšem družbenem okolju.
Skladno z izsledki vrste domačih (Denac idr. 2011; Sicherl Kafol idr. 2015; Si-
cherl Kafol in Denac 2020) in tujih raziskav (Ijdens, Bolden in Wagner 2018)
ugotavljamo, da umetniške izkušnje pomembno prispevajo k doživljanju in
izražanju v umetnostnih jezikih kakor tudi k ostalim področjem posamezni-
71
