Page 69 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu
Bistvene spremembe, ki sem jih opazila, so bile, da smo z dijaki odpirali
teme, ki jih sicer ne bi: [. . .], o odnosih znotraj razreda, da jih je to pove-
zalo. Sploh pri dijakih, za katere si ne bi mislila, da kažejo tako občutlji-
vost oziroma da so se o tem sploh pripravljeni pogovarjati. [Učiteljica v
srednji šoli]
Zapisi so se nanašali tudi na druge podkategorije, kot so »boljše vključeva-
nje v družbo vrstnikov/sošolcev«, »pozitivna klima v skupini«, »vzpostavljanje
odnosa z umetniki«, »vključevanje v širše družbeno okolje«, »reševanje kon-
fliktov v skupini« in »vzpostavljanje odnosa s starši«. Zanimivo je, da so bile
navedene podkategorije manj pogosto zastopane v evalvacijskih poročilih
srednjih šol kot v vrtcu in osnovni šoli, zato je vprašanje, zakaj nanje nekateri
poročevalci niso bili pozornejši.
V evalvacijskih poročilih je bila izpostavljena tudi kategorija »čustev in
osebnostne rasti« (96 zapisov). Ta je v največji meri vključevala podkate-
gorijo »dobro počutje« (46 zapisov) pa tudi podkategorije »zaupanje vase«,
»sproščenost«, »poznavanje sebe« in »spoprijemanje z osebnostnimi teža-
vami«. Med dobesednimi zapisi v sklopu podkategorije »dobrega počutja«
navajamo zapise:
Učenci so ob izvedbah različnih nalog projekta pogosto izrazili in iz-
kazali svoje navdušenje, veselje in uživanje. Jasno so pokazali, da bi si
takšnega ustvarjanja želeli še več. [Učiteljica v osnovni šoli]
Učenci so preko lutke lahko intenzivneje izražali čustva. [Učiteljica v
osnovni šoli]
Prvih 15 minut se mi je zdela delavnica popolnoma nesmiselna, ko pa
smo se začeli gibati in sodelovati s sošolci, sem se popolnoma sprostila
in uživala v renesansi. [Dijakinja]
Všeč mi je bilo, ko smo plesali, počutila sem se zelo lepo. Rada plešem,
ko se držimo za roke. [Deklica iz vrtca]
Umetniška izkušnja se kaže kot eden temeljnih pedagoških »medijev« za
vstop v ključne izkušnje oziroma doživljanje učencev/dijakov (Kroflič 2007).
Ugotovitve različnih raziskovalcev (Brdnik Juhart in Sicherl Kafol 2021; Cam-
bell, Connell in Beegle 2007; North, Hargreaves in O’Neill 2000; Sangiorgio
2020) kažejo na pomen umetniških dejavnosti za spodbujanje pozitivnih ču-
stev in medosebnih odnosov med otroki ter mladostniki. Različni raziskovalci
(Brdnik Juhart in Sicherl Kafol 2021; Diaz, Donovan in Pascale 2006; Pramling
Samuelsson idr. 2009; Sangiorgio 2020) so tudi ugotovili, da so se učenci ob
69
Bistvene spremembe, ki sem jih opazila, so bile, da smo z dijaki odpirali
teme, ki jih sicer ne bi: [. . .], o odnosih znotraj razreda, da jih je to pove-
zalo. Sploh pri dijakih, za katere si ne bi mislila, da kažejo tako občutlji-
vost oziroma da so se o tem sploh pripravljeni pogovarjati. [Učiteljica v
srednji šoli]
Zapisi so se nanašali tudi na druge podkategorije, kot so »boljše vključeva-
nje v družbo vrstnikov/sošolcev«, »pozitivna klima v skupini«, »vzpostavljanje
odnosa z umetniki«, »vključevanje v širše družbeno okolje«, »reševanje kon-
fliktov v skupini« in »vzpostavljanje odnosa s starši«. Zanimivo je, da so bile
navedene podkategorije manj pogosto zastopane v evalvacijskih poročilih
srednjih šol kot v vrtcu in osnovni šoli, zato je vprašanje, zakaj nanje nekateri
poročevalci niso bili pozornejši.
V evalvacijskih poročilih je bila izpostavljena tudi kategorija »čustev in
osebnostne rasti« (96 zapisov). Ta je v največji meri vključevala podkate-
gorijo »dobro počutje« (46 zapisov) pa tudi podkategorije »zaupanje vase«,
»sproščenost«, »poznavanje sebe« in »spoprijemanje z osebnostnimi teža-
vami«. Med dobesednimi zapisi v sklopu podkategorije »dobrega počutja«
navajamo zapise:
Učenci so ob izvedbah različnih nalog projekta pogosto izrazili in iz-
kazali svoje navdušenje, veselje in uživanje. Jasno so pokazali, da bi si
takšnega ustvarjanja želeli še več. [Učiteljica v osnovni šoli]
Učenci so preko lutke lahko intenzivneje izražali čustva. [Učiteljica v
osnovni šoli]
Prvih 15 minut se mi je zdela delavnica popolnoma nesmiselna, ko pa
smo se začeli gibati in sodelovati s sošolci, sem se popolnoma sprostila
in uživala v renesansi. [Dijakinja]
Všeč mi je bilo, ko smo plesali, počutila sem se zelo lepo. Rada plešem,
ko se držimo za roke. [Deklica iz vrtca]
Umetniška izkušnja se kaže kot eden temeljnih pedagoških »medijev« za
vstop v ključne izkušnje oziroma doživljanje učencev/dijakov (Kroflič 2007).
Ugotovitve različnih raziskovalcev (Brdnik Juhart in Sicherl Kafol 2021; Cam-
bell, Connell in Beegle 2007; North, Hargreaves in O’Neill 2000; Sangiorgio
2020) kažejo na pomen umetniških dejavnosti za spodbujanje pozitivnih ču-
stev in medosebnih odnosov med otroki ter mladostniki. Različni raziskovalci
(Brdnik Juhart in Sicherl Kafol 2021; Diaz, Donovan in Pascale 2006; Pramling
Samuelsson idr. 2009; Sangiorgio 2020) so tudi ugotovili, da so se učenci ob
69
