Page 66 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
ena Smrtnik Vitulić idr.
kazuje, da so bili vzgojitelji v svojih evalvacijah pozornejši na pomen pove-
zovanja vrtca z okoljem in s starši kot učitelji.
Na splošno so omenjeni rezultati na področju pridobivanja novih ume-
tniških izkušenj spodbudni, saj je bil eden od ključnih ciljev projekta SKUM
spoznavanje različnih umetniških jezikov in novih oblik dela, ki v otrocih in
mladostnikih, pa tudi pri učiteljih in ostalih sodelujočih v procesu umetniške
izkušnje, vzbudijo interes za umetnost in njeno vrednotenje. Z dobljenimi
rezultati se skladajo tudi ugotovitve Krofliča (2007), ki je poudaril, da vna-
šanje umetnosti v vzgojno-izobraževalni proces udeležene spodbudi tako k
pridobivanju novih informacij o določenih umetniških vsebinah kot k aktiv-
nejšemu vključevanju v umetniške dejavnosti.
Vzgojitelji in učitelji so v evalvacijska poročila pogosto vključevali področje
»sporazumevalnih zmožnosti« (189 zapisov), ki je bilo v rezultatih druga naj-
pogostejša kategorija. Podrobnejša analiza je pokazala, da je bila v zapisih
najpogosteje izpostavljena podkategorija »izražanje in komunikacija v ume-
tniških jezikih« (52 zapisov). Med dobesednimi zapisi sta bili tudi mnenji:
Tekom gibalnih delavnic so učenci razvijali predvsem zmožnost ne-
besednega sporazumevanja, napredek pa je bil opažen tudi pri bese-
dnem izražanju. [Učiteljica v osnovni šoli]
Sporazumevalne zmožnosti dijakov so se tako okrepile na besedni in
nebesedni ravni. Na besedni ravni so pridobili določeno izrazje iz ume-
tnostnozgodovinske in zgodovinske terminologije. To jim je razširilo
besedni zaklad in zmožnost dialoga ali argumentiranja v določeni si-
tuaciji. [Učiteljica v srednji šoli]
V kategoriji sporazumevalnih zmožnosti so bile zastopane tudi druge pod-
kategorije: »izražanje lastnega mnenja«, »uporaba/tvorjenje ustreznih, razu-
mljivih in pravilnih sporočil«, »boljše razumevanje drugih ljudi«, »pozornejše
opazovanje in boljše razumevanje medosebnih odnosov«. Analiza evalvacij-
skih poročil je torej pokazala, da smo v projektu SKUM z oblikovanimi vsebi-
nami in načinom dela spodbudili različne sporazumevalne zmožnosti udele-
ženih v umetniški izkušnji, predvsem pa sporazumevanje skozi različne ume-
tniške jezike oziroma skozi različne umetnostne zvrsti (npr. likovno, glasbeno,
plesno, lutkovno). Rezultati so spodbudni, saj je bilo razvijanje sporazume-
valnih zmožnosti otrok/mladostnikov eden od temeljnih ciljev projekta.
Analiza je pokazala tudi na pomen umetniških izkušenj na področju »zna-
nja in refleksije« (106 zapisov), ki se je pokazalo kot tretja najpogostejša kate-
gorija. Med dobesednimi zapisi je bil zapis učiteljice v srednji šoli:
66
kazuje, da so bili vzgojitelji v svojih evalvacijah pozornejši na pomen pove-
zovanja vrtca z okoljem in s starši kot učitelji.
Na splošno so omenjeni rezultati na področju pridobivanja novih ume-
tniških izkušenj spodbudni, saj je bil eden od ključnih ciljev projekta SKUM
spoznavanje različnih umetniških jezikov in novih oblik dela, ki v otrocih in
mladostnikih, pa tudi pri učiteljih in ostalih sodelujočih v procesu umetniške
izkušnje, vzbudijo interes za umetnost in njeno vrednotenje. Z dobljenimi
rezultati se skladajo tudi ugotovitve Krofliča (2007), ki je poudaril, da vna-
šanje umetnosti v vzgojno-izobraževalni proces udeležene spodbudi tako k
pridobivanju novih informacij o določenih umetniških vsebinah kot k aktiv-
nejšemu vključevanju v umetniške dejavnosti.
Vzgojitelji in učitelji so v evalvacijska poročila pogosto vključevali področje
»sporazumevalnih zmožnosti« (189 zapisov), ki je bilo v rezultatih druga naj-
pogostejša kategorija. Podrobnejša analiza je pokazala, da je bila v zapisih
najpogosteje izpostavljena podkategorija »izražanje in komunikacija v ume-
tniških jezikih« (52 zapisov). Med dobesednimi zapisi sta bili tudi mnenji:
Tekom gibalnih delavnic so učenci razvijali predvsem zmožnost ne-
besednega sporazumevanja, napredek pa je bil opažen tudi pri bese-
dnem izražanju. [Učiteljica v osnovni šoli]
Sporazumevalne zmožnosti dijakov so se tako okrepile na besedni in
nebesedni ravni. Na besedni ravni so pridobili določeno izrazje iz ume-
tnostnozgodovinske in zgodovinske terminologije. To jim je razširilo
besedni zaklad in zmožnost dialoga ali argumentiranja v določeni si-
tuaciji. [Učiteljica v srednji šoli]
V kategoriji sporazumevalnih zmožnosti so bile zastopane tudi druge pod-
kategorije: »izražanje lastnega mnenja«, »uporaba/tvorjenje ustreznih, razu-
mljivih in pravilnih sporočil«, »boljše razumevanje drugih ljudi«, »pozornejše
opazovanje in boljše razumevanje medosebnih odnosov«. Analiza evalvacij-
skih poročil je torej pokazala, da smo v projektu SKUM z oblikovanimi vsebi-
nami in načinom dela spodbudili različne sporazumevalne zmožnosti udele-
ženih v umetniški izkušnji, predvsem pa sporazumevanje skozi različne ume-
tniške jezike oziroma skozi različne umetnostne zvrsti (npr. likovno, glasbeno,
plesno, lutkovno). Rezultati so spodbudni, saj je bilo razvijanje sporazume-
valnih zmožnosti otrok/mladostnikov eden od temeljnih ciljev projekta.
Analiza je pokazala tudi na pomen umetniških izkušenj na področju »zna-
nja in refleksije« (106 zapisov), ki se je pokazalo kot tretja najpogostejša kate-
gorija. Med dobesednimi zapisi je bil zapis učiteljice v srednji šoli:
66
