Page 72 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
ena Smrtnik Vitulić idr.
kovega razvoja. (So)udeleženi v projektu so ocenili, da tak način dela prispeva
k njihovemu učenju, medosebnim odnosom v skupini in izražanju čustev. Po-
gosto so izpostavili, da so se ob umetniških dejavnostih dobro počutili in
skozi ustvarjalne dejavnosti čutili zadovoljstvo ter zaupanje vase. Novi pri-
stopi, ki so jih učitelji in vzgojitelji razvijali skozi sodelovalno delo z umetniki,
so razširjali strategije poučevanja in učenja na področju umetnostnih jezi-
kov kakor tudi pri medpredmetnem povezovanju z ostalimi neumetnostnimi
področji. Otroci in mladostniki so skozi umetniške izkušnje poglabljali doži-
vetja in izkušnje na področju aktivnega raziskovanja ter avtentičnega učenja.
Ugotovitve raziskave tudi kažejo, da se ob vključevanju umetniških dejav-
nosti v vzgojno-izobraževalni proces spremenijo tako sprejemanje in doži-
vljanje umetnosti kot proces učenja in poučevanja. Zato je pomembno, da
se učitelji in vzgojitelji v okviru formalnega ter neformalnega izobraževanja
usposabljajo za vključevanje umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalno
delo. V bodoče naj bi sodelovanje delavcev na področju vzgoje in izobra-
ževanja ter umetnosti postalo stalnica, ki bi bila opredeljena tudi v učnih
programih na vseh stopnjah izobraževanja. Skladno z izsledki vrste raziskav
(Bamford 2009; Holden in Button 2006; Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah
po Evropi 2010; Taggart, Whitby in Sharp 2004; UNESCO 2006) namreč ugo-
tavljamo, da bi bila za kakovostnejšo kulturno-umetnostno vzgojo potrebna
širša in boljša mreža partnerstev med vzgojno-izobraževalnimi ter kulturnimi
ustanovami in umetniki kakor tudi nadaljnje usposabljanje strokovnih delav-
cev na področju kulturno-umetnostne vzgoje.
Literatura
Anttila, E., in C. Svendler Nielsen. 2019. »Dance and the Quality of Life at
Schools: A Nordic Affiliation.« V Dance and the Quality of Life, ur. K. Bond,
327–345. Cham: Springer International.
Baloh, B. 2020. »Mnenja vzgojiteljev o razvijanju sporazumevalne zmožnosti v
vrtcu.« V Slovenščina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo, ur.
J. Vogel, 185–193. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Bamford, A. 2009. The Wow Factor: Global Research Compendium on the Impact
of the Arts in Education. 2. izd. Münster: Waxmann.
Bellisario, K., L. Donovan in M. Prendergast. 2012. Voices from the Field: Investiga-
ting Teacher’s Perspectives on the Relevance of Arts Integration in their Clas-
srooms. Cambridge, MA: Lesley University.
Bešter Turk, M. 2011. »Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev
pouka slovenščine.« Jezik in slovstvo 56 (3–4): 111–129.
Brdnik Juhart, P., in B. Sicherl Kafol. 2021. »Music Teachers? Perception of Music
Teaching at the Stage of Early Adolescence.« CEPS Journal 11 (3): 97–118.
72
kovega razvoja. (So)udeleženi v projektu so ocenili, da tak način dela prispeva
k njihovemu učenju, medosebnim odnosom v skupini in izražanju čustev. Po-
gosto so izpostavili, da so se ob umetniških dejavnostih dobro počutili in
skozi ustvarjalne dejavnosti čutili zadovoljstvo ter zaupanje vase. Novi pri-
stopi, ki so jih učitelji in vzgojitelji razvijali skozi sodelovalno delo z umetniki,
so razširjali strategije poučevanja in učenja na področju umetnostnih jezi-
kov kakor tudi pri medpredmetnem povezovanju z ostalimi neumetnostnimi
področji. Otroci in mladostniki so skozi umetniške izkušnje poglabljali doži-
vetja in izkušnje na področju aktivnega raziskovanja ter avtentičnega učenja.
Ugotovitve raziskave tudi kažejo, da se ob vključevanju umetniških dejav-
nosti v vzgojno-izobraževalni proces spremenijo tako sprejemanje in doži-
vljanje umetnosti kot proces učenja in poučevanja. Zato je pomembno, da
se učitelji in vzgojitelji v okviru formalnega ter neformalnega izobraževanja
usposabljajo za vključevanje umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalno
delo. V bodoče naj bi sodelovanje delavcev na področju vzgoje in izobra-
ževanja ter umetnosti postalo stalnica, ki bi bila opredeljena tudi v učnih
programih na vseh stopnjah izobraževanja. Skladno z izsledki vrste raziskav
(Bamford 2009; Holden in Button 2006; Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah
po Evropi 2010; Taggart, Whitby in Sharp 2004; UNESCO 2006) namreč ugo-
tavljamo, da bi bila za kakovostnejšo kulturno-umetnostno vzgojo potrebna
širša in boljša mreža partnerstev med vzgojno-izobraževalnimi ter kulturnimi
ustanovami in umetniki kakor tudi nadaljnje usposabljanje strokovnih delav-
cev na področju kulturno-umetnostne vzgoje.
Literatura
Anttila, E., in C. Svendler Nielsen. 2019. »Dance and the Quality of Life at
Schools: A Nordic Affiliation.« V Dance and the Quality of Life, ur. K. Bond,
327–345. Cham: Springer International.
Baloh, B. 2020. »Mnenja vzgojiteljev o razvijanju sporazumevalne zmožnosti v
vrtcu.« V Slovenščina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo, ur.
J. Vogel, 185–193. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Bamford, A. 2009. The Wow Factor: Global Research Compendium on the Impact
of the Arts in Education. 2. izd. Münster: Waxmann.
Bellisario, K., L. Donovan in M. Prendergast. 2012. Voices from the Field: Investiga-
ting Teacher’s Perspectives on the Relevance of Arts Integration in their Clas-
srooms. Cambridge, MA: Lesley University.
Bešter Turk, M. 2011. »Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev
pouka slovenščine.« Jezik in slovstvo 56 (3–4): 111–129.
Brdnik Juhart, P., in B. Sicherl Kafol. 2021. »Music Teachers? Perception of Music
Teaching at the Stage of Early Adolescence.« CEPS Journal 11 (3): 97–118.
72
